Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
obròd -óda m (ȍ ọ́) knjiž.
1. glagolnik od obroditi: ob zadnjem obrodu se je nabralo veliko pšenice
2. letina, pridelek: dober obrod; jesenski obrod
SSKJ²
píš -a m (ȋ)
kratkotrajen, navadno oster, močen veter: piš nastane, poneha, utihne; jesenski, večerni piš; lahen, ekspr. leden piš; kakor piš je šla novica od hiše do hiše / smreke so se zibale v pišu
// pihanje: piš burje, vetra; pren., ekspr. piš kuge
SSKJ²
podlések in podlêsek -ska m (ẹ̑; é)
1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek
2. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, bot. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek
♦ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius
SSKJ²
predpôldan1 -dnéva [pretpou̯dan] m (ȏ ẹ̑)
del dneva pred poldnevom; dopoldan1: bil je lep jesenski predpoldan
SSKJ²
sejánec -nca m (ā)
agr., vrtn. mlada rastlina, zlasti drevo, zrasla iz semena: presajati sejance; češnjev, topolov sejanec / jesenski sejanci
SSKJ²
styling tudi stájling -a [stájling-] m (ȃ)
ukvarjanje s celostno podobo posameznika, zlasti glede obleke, pričeske, dodatkov: styling za prireditve, reklame, revije; ličenje, striženje in styling / skrbeti za modni styling
// celostna podoba posameznika: svoj styling je popestrila z lakasto torbico; drugačen, nov, poseben styling; jesenski, poletni styling / tekmovanje v stylingu
SSKJ²
svéčnik -a m (ẹ̑)
držalo, stojalo za sveče: dati svečo v svečnik; bakren, srebrn svečnik / dvoramni z dvema krakoma, rogljema, enoramni svečnik z enim krakom, rogljem
♦ bot. gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti; jesenski svišč
SSKJ²
svíšč2 -a m (ȋ)
rastlina s posameznimi ali v socvetje združenimi, navadno modrimi zvončastimi cveti: svišč in rododendron
♦ bot. jesenski, pomladanski svišč; panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica
SSKJ²
šotórski tudi šotôrski tudi šôtorski -a -o prid. (ọ̑; ō; ó)
nanašajoč se na šotor: šotorska streha; klini in šotorske vrvice / šotorsko platno / ekspr. preživljati dopust v šotorskem naselju v kampu
● šotorski praznik pri judih jesenski praznik v spomin na štiridesetletno potovanje po puščavi po odhodu iz egiptovske sužnosti
♦ šport. šotorsko krilo
SSKJ²
turôben -bna -o prid., turôbnejši (ó ō)
knjiž. žalosten, mračen: fant je nekam turoben / spregovoriti s turobnim glasom / turobne misli / turoben jesenski dan / turobna pokrajina
    turôbno prisl.:
    zvon se je turobno oglasil; dan je bil turobno mrzel
SSKJ²
velesêjem -jma m (é)
velika prireditev, navadno mednarodna, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji: obiskati velesejem; na velesejmu sodeluje veliko držav, podjetij / jesenski, spomladanski velesejem; kmetijski velesejem; mednarodni velesejem
♦ ekon. vzorčni velesejem na katerem se razstavljajo vzorci blaga
SSKJ²
zgolíti -ím in zgólim dov., zgólil in zgôlil; zgóljen tudi zgoljèn (ī í, ọ́)
narediti, povzročiti, da postane kaj golo: jesenski dež je zgolil drevje
    zgolíti se 
    menjati dlako: kunci so se že zgolili
SSKJ²
žálosten -tna -o prid., žálostnejši (á)
1. ki je v stanju žalosti: tolažiti žalostnega človeka; žalosten je zaradi smrti očeta; v nesreči so žalostni vzdihovali; ekspr. do smrti, na smrt žalosten / v osmrtnicah z žalostnim srcem sporočamo
// ki izraža, kaže žalost: žalosten obraz, pogled / žalostno petje
2. v povedni rabi ki občuti žalost, nezadovoljstvo ob čem: žalostni so, ker jim ne pišejo / star. žalosten je svojih otrok nezadovoljen je z njimi
3. ki vsebuje kaj, kar povzroča žalost, duševno bolečino: obujati žalostne spomine; žalostna misel, novica / v osmrtnicah sporočamo žalostno vest
// ki vzbuja sočutje, obžalovanje: žalosten konec zgodbe; žalostno dejanje / odpravljati žalostne posledice povodnji
// poln žalosti, trpljenja: biti kriv žalostne nesreče, usode koga / žalostni časi; žalostne razmere; žalostno življenje / žalostna zgodba / žalostne izkušnje
4. ekspr. enoličen2, pust2: žalostna pokrajina / žalostna jesenska polja prazna, pusta
// ki je sive, temne barve: žalosten videz knjige / žalostna megla / žalosten jesenski dan meglen, deževen; žalostno vreme / žalostne barve
// medel, slaboten: žalostna razsvetljava; žalostno jesensko sonce
5. ekspr. zelo slab: žalosten videz avtomobila po nesreči; hiša je v žalostnem stanju / žalostno znanje / ima žalostne nazore o življenju; žalosten sloves nekaterih gostiln / da se kaj takega lahko pripeti tudi drugim, je žalostna tolažba zame
// zelo nizek: številke o naraščanju proizvodnje so žalostne / žalostna udeležba na sestanku / dobiti bolj žalostno pomoč
● publ. žalosten rekord ceste prvo mesto po številu nesreč; zastar. žalostna koračnica žalna koračnica; star. žalostna pesem žalostinka; iron. vitez žalostne postave kdor zaradi svojega vedenja, videza vzbuja usmiljenje, sočutje; knjiž. žalostna vrba vrba žalujka
♦ rel. Žalostna Mati božja; um. slika, kip Žalostne Matere božje slika, kip sedeče matere Jezusa Kristusa z mrtvim sinom v naročju
    žálostno 
    1. prislov od žalosten: žalostno se držati; žalostno živeti; žalostno smešen
    ♦     glasb. žalostno označba za izraz izvajanja triste
    2. ekspr., v povedni rabi zelo slabo: pri sosedu je žalostno, odkar nimajo zaslužka / z bolnikom je žalostno
    // izraža odklanjanje česa, nezadovoljstvo s čim: žalostno je, da morajo ljudje tako slabo živeti; žalostno je poslušati take neumnosti; žalostno se nam zdi tako dolgo čakati / elipt. žalostno, da tega ne veš / v členkovni rabi ogoljufal da ga je, žalostno; sam.: doživeti kaj žalostnega; tolažiti žalostne
Število zadetkov: 33