bêsen -sna -o in bésen -sna -o; bêsnejši -a -e in bésnejši -a -e (é; é ȇ é; ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; é; ẹ́) ~ človek; poud. ~ udarec |silovit|; upravičeno biti ~ |zelo jezen|; besen na koga/kaj ~ ~ soseda
bêsnost -i in bésnost -i ž, pojm. (é; ẹ́)
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
Pravopis
dívji -a -e; bolj ~ (í) ~ lovec; zelo ~; poud.: ~ dir |zelo hiter|; Otroci so preveč ~ |neugnani, razposajeni|; ~e barve |čudne, nenavadne|; ~a jeza |zelo huda|; divji na koga/kaj biti ves ~ ~ sina |zelo jezen|; biti ves ~ ~ meso |zelo rad ga jesti|
dívje -ega s, pojm. (í) imeti kaj ~ega v svoji naravi
dívjost -i ž, pojm. (í)
dívje -ega s, pojm. (í) imeti kaj ~ega v svoji naravi
dívjost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
gádji -a -e (ȃ) ~ pik; poud. ~a zalega |hudobni, ničvredni ljudje|
po gádje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati; poud. ~ ~ pihati |biti zelo jezen|
po gádje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati; poud. ~ ~ pihati |biti zelo jezen|
Pravopis
glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|
glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|
glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|
Pravopis
Pravopis
grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo
Pravopis
jéza -e ž, pojm. (ẹ́) jokati od ~e; v ~i kaj narediti; ~ na sosedo; bled od ~e; poud. ~ grabi, prime koga |postaja jezen|; neobč. dušiti ~o zadrževati, premagovati
Pravopis
jézen -zna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~i mladeniči; poud.: ~i časi |neugodni, hudi|; ~i valovi |siloviti, divji|; nevtr. biti zelo ~; jezen na koga/kaj biti ~ ~ kolege
jéznost -i ž, pojm. (ẹ́)
jéznost -i ž, pojm. (ẹ́)
Pravopis
lomíti lómim nedov. lômi -íte, -èč -éča; lômil -íla, lômit, lómljen -a; lómljenje; (lômit) (í/ȋ ọ́) kaj ~ kruh; ~ kamenje |pridobivati|; publ. ~ stare, preživele nazore odpravljati, premagovati; publ. lomiti kopja za kaj, z/s kom bojevati se; fiz. Prozorno telo ~i svetlobo |odklanja|; slabš. ~ angleščino |slabo govoriti|; lomiti koga Božjast ga ~i; poud. Jeza ga ~i |Zelo je jezen|; brezos., poud. Kar ~i jih od smeha |Zelo se smejejo|
lomíti ga lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud.: ~ ~ celo noč |počenjati neumnosti, veseljačiti|; ~ ~ pri šolski nalogi |delati napake|
lomíti se lómim se (í/ȋ ọ́) Črta se ~i; neobč., poud. ~ ~ v sebi |izgubljati moč, trdnost|
lomíti ga lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud.: ~ ~ celo noč |počenjati neumnosti, veseljačiti|; ~ ~ pri šolski nalogi |delati napake|
lomíti se lómim se (í/ȋ ọ́) Črta se ~i; neobč., poud. ~ ~ v sebi |izgubljati moč, trdnost|
Pravopis
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Pravopis
nakúrjen -a -o; bolj ~ (ú) poud. ~ človek |razdražen, jezen|; poud. nakurjen proti komu biti ~ ~ njej |nahujskan|
nakúrjenost -i ž, pojm. (ú) poud.
nakúrjenost -i ž, pojm. (ú) poud.
Pravopis
nasŕšen -a -o; bolj ~ (ŕ; ȓ) ~a dlaka; poud. ~ pogled |jezen, neprijazen|; poud. nasršen na koga/kaj biti ~ ~ vse |nejevoljen, jezen|
nasŕšenost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
nasŕšenost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
Pravopis
nejevóljen -jna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) postati ~; star. nejevoljen na koga ~ ~ otroka hud, jezen
nejevóljnost -i ž, pojm. (ọ́)
nejevóljnost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
Pravopis
nevóljen -jna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) nejevoljen: ~ pogled; zaradi nepremišljenih besed postati ~; star. nevoljen na koga biti ~ ~ sodelavca hud, jezen
nevóljnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
nevóljnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
Pravopis
nèzadovóljen -jna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́; ȅọ́) ~ človek; zelo ~; omilj. hitro postati ~ |nejevoljen, jezen|; nezadovoljen z/s kom/čim ~ z odgovorom; poud. Z novim direktorjem niso ravno ~i |so zadovoljni|
nèzadovóljnost -i ž, pojm. (ȅọ́)
nèzadovóljnost -i ž, pojm. (ȅọ́)
Pravopis
obséden1 -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ človek; poud. obseden od koga/česa biti ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; poud. obseden z/s kom/čim biti ~ s čistočo |preveč zavzet za čistočo|
obsédenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. pripovedovati kaj s pravo ~jo |pretirano zavzeto|
obsédenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. pripovedovati kaj s pravo ~jo |pretirano zavzeto|
Pravopis
ogórčiti -im dov. -en -ena; ogórčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) koga Ta ukrep jih je ogorčil
ogórčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč. |postati jezen, razburjen|: ~ ~ zaradi krivice
ogórčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč. |postati jezen, razburjen|: ~ ~ zaradi krivice
Pravopis
pénast -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~a tekočina; biti ~ okoli ust; poud. biti ves ~ od jeze |zelo jezen|
pénasti -a -o (ẹ́) ~a guma
pénasti -a -o (ẹ́) ~a guma
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 51
Dostopnost