Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zaledenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo
    // prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo
  2. 2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo
    ●     ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil
    zaledenèl in zaledenél -éla -o: pazi, ceste so zaledenele; zaledenelo jezero; zaledenelo okno
SSKJ
zalív -a m (ȋ) v kopno segajoč del morja, jezera: pluti po zalivu; ozek zaliv / morski zaliv; ladje v zalivu / Tržaški zaliv
SSKJ
zamočvíriti -im dov. (í ȋ) narediti močvirno: stalne poplave so zamočvirile travnik
    zamočvíriti se 
    1. 1. spremeniti se v močvirje: del jezera se je zamočviril
    2. 2. ekspr. moralno propasti, se pokvariti: zamočviril se je v brezdelju / življenje se je zamočvirilo
    zamočvírjen -a -o: zamočvirjeno zemljišče; zamočvirjeno življenje
SSKJ
zamŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. prekriti se z ledom: studenec zamrzne; gorska jezera pozimi zamrznejo / šipe so ponoči zamrznile / redko zemlja je globoko zamrznila postala trda zaradi zmrznjenja vode v njej
    // preh., ekspr. hud mraz je zamrznil jezera in reke
  2. 2. sprijeti se z zmrznjeno podlago: kapa je zamrznila v snegu; palica je v ledu zamrznila
  3. 3. ekspr. postati negiben, tog: njeno telo je kar zamrznilo od strahu
  4. 4. preh. narediti, da kaj zmrzne zaradi konzerviranja, hranjenja: zamrzniti meso, sadje; zamrzniti živila / zamrzniti ponesrečenčevo roko
    ♦     agr. globoko zamrzniti; biol. zamrzniti spermo
  5. 5. ekon. zaradi določb postati za določen čas neizplačljiv: denar v bankah je zaradi gospodarske krize zamrznil; hranilne vloge so zamrznile
  6. 6. preh., ekon. uradno odrediti ustalitev na določeni višini: zamrzniti cene, stanarino
  7. 7. preh., publ. narediti, da se kaj začasno ne nadaljuje, ne teče: zamrzniti postopek; zamrzniti plačevanje; zamrzniti nadaljnje zaposlovanje / zamrzniti odnose med državama
    ●     ekspr. jezik mu je zamrznil ničesar ni mogel, znal reči, povedati
    zamŕznjen -a -o: zamrznjene cene; zamrznjena reka; (globoko) zamrznjena živila; prim. zamrzel
SSKJ
zamrzovánje -a s (ȃ) glagolnik od zamrzovati: počasno zamrzovanje jezera / priprava živil za zamrzovanje / zamrzovanje cen / zamrzovanje kulturnih in gospodarskih stikov
♦ agr. globoko zamrzovanje zamrzovanje živil na temperaturo od —45° do —50° C
SSKJ
zamúden1 -dna -o prid., zamúdnejši (ú ū) 
  1. 1. za katerega se porabi veliko časa: zamuden opravek; zamudna preiskava; priprava te jedi je zamudna; zamudno delo, obiranje
  2. 2. redko ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa; počasen: zamuden delavec; voli so zamudne živali
    zamúdno prisl.: reka se je zamudno vijugala med skalami / v povedno-prislovni rabi: zamudno je, če moraš vsako stvar iskati; pelji jo okrog jezera, če ti ni preveč zamudno
    ●     star. sonce je vsako jutro zamudneje lezlo izza obzorja pozneje
SSKJ
zasipávanje -a s (ȃ) glagolnik od zasipavati: zasipavanje jarkov; zasipavanje jezera s prodom / zasipavanje otroka z igračami
SSKJ
zatápljati -am nedov. (ā) star. preplavljati, prepajati: jezera zatapljajo gozdove / duh po jedeh zataplja vonj cvetja
● star. solze so ji zatapljale oči zaradi solz ni videla
    zatápljati se ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v  izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: zatapljati se v branje, delo, premišljevanje; zatapljati se v pogovore / zatapljati se v svoje misli / elipt. zatapljati se v zgodovino
    // izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: zatapljati se v žalost / dolina se zataplja v mrak
SSKJ
zdŕsniti -em dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. drseč se premakniti: deblo je zdrsnilo, namesto da bi se začelo valiti; smučka je zdrsnila po bregu; vrata neslišno zdrsnejo v steno / pero zdrsne po papirju
    // drseč se spustiti, pasti: plaz je zdrsnil v dolino; sneg je zdrsnil s strehe
  2. 2. hitro se premakniti s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: zdrsniti s konja; ruta ji je zdrsnila na ramena; zdrsniti na tla, v prepad / zdrsniti po žlebu navzdol / skodelica ji je zdrsnila iz rok
  3. 3. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca: zdrsnil je in si izvinil nogo; zdrsniti na ledu, parketu, skali; brezoseb. na poledenelem pločniku mu je zdrsnilo
    // ob dotiku z gladko, spolzko podlago spremeniti navadni položaj, smer premikanja: guma na ledu zdrsne; na zamaščenem vijaku so klešče zdrsnile / jermen na kolesu večkrat zdrsne / zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste
  4. 4. lahkotno se premakniti po gladki površini: jadrnica zdrsne po vodi / prsti so ji zdrsnili po tipkah / ekspr. veter je zdrsnil čez gladino jezera; pren. pogled mu je zdrsnil po navzočih
    // ekspr. lahkotno, neopazno iti, oditi: zdrsniti iz hiše, v sobo; neslišno je zdrsnil nazaj v posteljo / mesec je zdrsnil za goro zašel; čez obraz ji je zdrsnil nasmeh
  5. 5. ekspr. znižati se, zmanjšati se: prodaja je v zadnjem času zdrsnila pod normalo; temperatura je zdrsnila na ničlo, pod ničlo / zdrsniti na družbeni lestvici
  6. 6. ekspr. nehote, neopazno preiti v stanje, kot ga izraža določilo: razpoloženje je zdrsnilo v otrplo žalost / dogodek je zdrsnil v pozabo je bil pozabljen
    // bolnik je spet zdrsnil v nezavest omedlel
    ●     ekspr. beseda mu je zdrsnila z jezika nehote, proti svoji volji jo je izrekel; ekspr. kurir je že drugo jutro zdrsnil v dolino neopazno, hitro odšel; ekspr. pogovor je zdrsnil od vremena na vaške zgodbe prešel; ekspr. zdrsnila je na kolena in povzdignila roke pokleknila je; ekspr. zdrsniti v čevlje, obleko hitro se obuti, obleči
SSKJ
zelén -i ž (ẹ̑) knjiž. zelenje: bujna pomladna zelen / bukova zelen
// zelenina: čista zelen jezera
SSKJ
zelenína -e ž (í) 
  1. 1. lastnost zelenega, zelena barva: zelenina dreves, travnika; zelenina jezera
  2. 2. knjiž. zelenje: trgati zelenino; okrasna zelenina
  3. 3. redko kar je zeleno: pokrajina s pasovi zelenine med kamenjem
SSKJ
zlèt zléta m (ȅ ẹ́) 
  1. 1. nekdaj slavnostna prireditev, na kateri množično nastopajo člani telovadnih društev: udeležiti se zleta; prirediti zlet / vsesokolski zlet v Pragi / zlet tabornikov
  2. 2. knjiž. vzlet: zlet rac z jezera
  3. 3. knjiž. polet: zlet na mesec / zavirati zlet misli
SSKJ
zlétati -am nedov. (ẹ̑) 
  1. 1. zletavati: golobi zletajo s strehe, v golobnjak
  2. 2. vzletavati: ptice zletajo z jezera / letala zletajo vsako uro; prim. izletati se
SSKJ
zniževáti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati kaj nižje: zniževati nasip
  2. 2. spravljati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: zniževati temperaturo / zniževati porabo energije zmanjševati
    zniževáti se 
    1. 1. postajati nižji: gladina jezera se znižuje / gorovje se na vzhodu znižuje spušča
    2. 2. prehajati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: temperatura se znižuje / življenjska raven prebivalstva se postopoma znižuje
SSKJ
zrcáliti -im nedov. (á ȃ) 
  1. 1. zaradi odbijanja svetlobe delati kaj vidno, kazati kaj na svoji površini: jezero zrcali smreke, zvezde; ogledalo zrcali del predsobe; šipa zrcali nebo
  2. 2. ekspr. kazati, izražati: njen pogled zrcali strah / razstava zrcali ustvarjalnost otrok; številke zrcalijo splošno stanje
    zrcáliti se 
    1. 1. zaradi odbijanja svetlobe v čem biti viden, kazati se: mesec se zrcali na gladini jezera; v reki se zrcalijo drevesa; v velikem ogledalu se je zrcalila njena podoba
    2. 2. ekspr. biti viden, kazati se: na obrazu se ji je zrcalila osuplost, žalost; v očeh se je zrcalil strah / v ljudskih pesmih se zrcali narodov značaj; v stališčih se zrcalijo velike politične razlike
    zrcáljen -a -o: resnični svet, zrcaljen v naših predstavah
SSKJ
zrcálo -a s (á) 
  1. 1. predmet, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoča kovinska plast: na steni visi veliko zrcalo; pogledati se v zrcalo; zrcalo s starinskim okvirom; morje je bilo mirno kot zrcalo / beneško zrcalo z robom, brušenim v obliki majhnih zrcal; brušeno, kristalno zrcalo / grlno, zobozdravniško zrcalo za posredni pregled grla, zob, ustne votline
    // čarovno zrcalo po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč
  2. 2. ekspr., s prilastkom zrcalu podobna površina: čoln je drsel po morskem zrcalu; zeleno modro zrcalo jezera
  3. 3. ekspr., s prilastkom kar kaže, odraža določeno stanje, razmere: časopisi so zrcalo svojega časa; narodna pesem kot zrcalo narodove duše / poskušali so stvar prikazati v popačenem zrcalu
    ●     knjiž. držati zrcalo svojemu času v umetniških, zlasti gledaliških delih prikazovati problematiko določene dobe; knjiž. pisatelj kaže zrcalo družbi kritično jo ocenjuje, opozarja na njene napake
    ♦     agr. jajčje zrcalo priprava za presvetljevanje jajc; avt. cestno zrcalo parabolično zrcalo, ki omogoča boljšo vidljivost v nepreglednem križišču, ovinku; vzvratno zrcalo ki omogoča pregled cestišča za vozilom; fiz. krogelno ali sferno zrcalo v obliki dela krogelne površine; parabolično, ravno zrcalo; lov. zrcalo modrikasto svetleče se perje v peruti race; navt. (krmno) zrcalo prisekana oblika krme; tisk. zrcalo velikost in lega potiskane površine na strani
Število zadetkov: 76