Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
govórniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na govornike ali govorništvo: postavil se je v govorniško držo / govorniški oder / govorniška nadarjenost, spretnost / govorniški jezik; uporabljal je govorniške fraze
SSKJ
gramátika -e ž (á) 
  1. 1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko; gramatika angleškega, slovenskega jezika; pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko
    // veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnice
    ♦     lingv. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika
  2. 2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu
    // tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne
SSKJ
gŕd -a -o in -ó prid., gŕši stil. gŕji (ȓ ŕ) 
  1. 1. ki ima v estetskem pogledu negativne lastnosti, ant. lep: ima grd obraz; grdi zobje; grd je in nesimpatičen; grda kombinacija barv; grda pisava; grda ureditev prostorov; grd kot smrtni greh, kot strašilo / ima grd glas neblagoglasen, hreščeč; grd vonj neprijeten, zoprn; jedli so pse in drugo grdo golazen ostudno, ogabno
    // umazan, nečist: predpasnik je že grd, treba ga bo oprati; ne jej z grdimi rokami; ima grdo delo
  2. 2. ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: on je grd človek / kot nagovor: molči, grdoba grda, lenoba grda; grdi otrok, kaj se potepaš; otr. ti grda muca / ne bodi grd z ljudmi neobziren, neuslužen; grd si, če jim ne pomagaš / grdi naklepi; lotil se je grdega posla; grdo ravnanje
    // ki je posledica teh lastnosti: ima grde navade; grdo ravnanje, vedenje / govori grde besede / dajali so mu grde priimke nespodobne
    ●     pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; evfem. ima grdo bolezen spolno, venerično; ekspr. bila je grda hči slabo, neprimerno je ravnala s starši
  3. 3. s širokim pomenskim obsegom slab, nekvaliteten: vse naokoli se je razprostiral grd svet, samo skalovje; grda cesta; grda moka / imeli smo grdo pomlad brez sonca, z obilico vlage; grdo vreme deževno, oblačno
  4. 4. ki vzbuja neprijeten, neugoden občutek: grdi spomini; grde sanje; ekspr. pusti te grde številke
  5. 5. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: začutil je grdo bolečino; v nalogi so grde napake / na nogi mu zija grda rana
    // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: grd lenuh; bil je grd skopuh
    grdó tudi gŕdo 
    1. 1. prislov od grd: skakalec je grdo doskočil; grdo gleda z gubanjem čela in mrščenjem obrvi izraža jezo, nevoljo; grdo izdelan; grdo se motiš o tej stvari; grdo je naredil, da jih ni povabil; grdo piše; grdo ravna z otroki; prav grdo sem se uštel / v povedni rabi jutri bo najbrž grdo deževno, oblačno
    2. 2. v povedni rabi izraža neprimernost česa: grdo je piti iz enega kozarca; grdo je, če jim ne pomagate; grdo je, da tega nisi povedal
      ●       grdo se drži ima neprijazen, namrščen obraz; je jezen; ekspr. že dalj časa me grdo gleda je jezen name; ekspr. laže, da je grdo zelo laže; star., kot vljudnostna fraza pijan je bil, ne bodi grdo reči, kot krava
    gŕdi -a -o sam.: grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto; do grdega sta se sprla zelo, hudo; v grdem ne hodi ven ob slabem, deževnem vremenu
SSKJ
grecíst -a m (ȋ) strokovnjak za (staro)grški jezik in kulturo: najboljši grecist tistega časa
SSKJ
gŕk -a m (ȓ) pog. strokovnjak za grški jezik: naš profesor je bil dober grk
SSKJ
grôzen -zna -o prid., grôznejši (ȏ) 
  1. 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna
    // ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: grozna bolezen; čaka ga grozna kazen; grozna novica / to so bili grozni časi
  2. 2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to je grozen človek; tvoji prijatelji so res grozni / ima grozen značaj / grozno čenčanje, vedenje / otroci so bili med vožnjo grozni zelo nemirni, nagajivi
  3. 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: bil je v groznem strahu zanjo; vozi z grozno hitrostjo; godi se mu grozna krivica; dela grozne napake / grozna globina, tema / grozen dež, veter
  4. 4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: imeli smo grozno hrano; cesta je bila grozna / piše grozen jezik / tu notri je grozen zrak zelo zatohel, nečist; imamo grozno vreme zelo neugodno
  5. 5. pog., ekspr. zelo grd, neprikupen: ima grozne čevlje; grozna barva; v tej obleki je grozna
  6. 6. nar. gorenjsko lep, čeden: bila je grozno dekle
    grôzno 
    1. 1. prislov od grozen: grozno poje; grozno so ga pretepali; grozno je lep; grozno dolgo so ga čakali
    2. 2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: grozno je poslušati take neumnosti; kaj ni grozno, da noče priznati / grozno mu je bilo pri duši / pri njih je grozno imajo zelo neurejene razmere
    3. 3. v medmetni rabi izraža veliko čustveno prizadetost, grozo: grozno, mučili ga bodo; sam.: marsikaj groznega je doživel; preveč groznega je v teh zgodbah
SSKJ
gŕščina -e ž (ȓ) grški jezik: uči se grščino / obvladal je latinščino in grščino staro grščino
SSKJ
gŕški -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (stare) Grke ali Grčijo: grški jezik; grški narod; stara grška kultura; grško-rimska civilizacija / ima grški nos nos v isti črti s čelom; lasje so ji bili zaviti v grški vozel v visoko, vozlu podobno pričesko
♦ bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum; rel. grški križ križ, ki ima vse krake enake; grška cerkev pravoslavna cerkev Grkov; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
SNB
grúzijščina -e ž (ú)
gruzinski jezik; gruzinščina: Tu je mogoče slišati albanščino, romunščino, srbščino, makedonščino, bolgarščino in celo gruzijščino, zato se zdi, kakor da se je mesto povrnilo v svoje turške ali celo bizantinske čase E iz grúzijski po imenu države Gruzija
SSKJ
gruzínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzinski jezik; gruzinske narodne pesmi / gruzinski čaj; gruzinsko vino
SNB
gruzínščina -e ž (ȋ)
gruzinski jezik; gruzijščina: Iz radovednosti se je naučil tudi nekaj gruzinščine, pa tudi drugi manj znani jeziki so zbujali njegovo zanimanje E (↑)gruzínski
SSKJ
hebréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Hebrejce: hebrejski jezik / hebrejska pisava
SSKJ
hebréjščina -e ž (ẹ̑) hebrejski jezik: proučevati hebrejščino
SSKJ
heleníst -a m (ȋ) strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
SSKJ
hetítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Hetite: hetitski hieroglifi; hetitski jezik; hetitska kultura
SSKJ
hetítščina -e ž (ȋ) hetitski jezik: dela babilonske književnosti so prevajali v hetitščino
SSKJ
híndi -ja m (ȋ) uradni jezik Indije: pogovarjati se v hindiju; neskl. pril.: uporabljati hindi jezik
SSKJ
hispaníst -a m (ȋ) strokovnjak za španski jezik in kulturo
SSKJ
holándski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Holandce ali Holandsko: holandski jezik / holandska pristanišča / holandski tulipani
♦ fiz. holandski daljnogled daljnogled, ki ima za okular razpršilno lečo; friz. holandska brada navzgor počesana brada; strojn. holandska matica holandec
SSKJ
holándščina -e ž (ȃ) holandski jezik: knjiga je bila napisana v holandščini
Število zadetkov: 746