Zadetki iskanja
žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|
žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|
žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|
do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|
na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|
v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|
žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i
- razvijajoč, rastoč
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje, kdaj
- , kdo biti živ med kom, kje
- , kdo/kaj biti živ od/do česa, od/do kdaj
- delujoč, tvoren, aktiven
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
- , kdo/kaj biti živ med kom/čim, kje, kdaj
- , kaj biti (bolj) živ od/do česa, od/do kdaj
- resničen, dejanski
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
- , kaj biti živ med kom/čim, kje
- živahen
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
- , kaj biti živ med čim, kje
- , kdo/kaj biti bolj živ od česa
Kateri je podspol živosti pri besedah, ki pomenijo 'del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zahtevnejše opravilo', kot je navedeno v definiciji za čarovnik. Konkretno: kako sklanjati besede “pomočnik”, “krmar” in “asistent”. Sorodna beseda je “pripomoček”, vendar tu ni dvomov, da se sklanja kot neživ samostalnik.
V ušesa gre bolj “odprite asistenta/pomočnika/krmarja/čarovnika za nameščanje …” kot “odprite asistent/pomočnik/krmar/čarovnik za nameščanje …”. Ali je to pravilno oziroma kakšna je utemeljitev za eno ali drugo možnost?
To je pogosta dilema pri prevajanju navodil iz angleščine, na primer pri besedah “Accessibility assistant”, “Configuration wizard”, “Print utility”.
Še predlog glede gesla za čarovnik na Franu (tretji pomen): prav bi prišel napotek glede podspola živosti in sklanjanja, morda vsaj primer v tožilniku.
1. podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi: žleb pušča; pritrditi žlebove; žleb iz pločevine, plastične snovi / strešni žleb
// strešna odtočna cev: deževnica lije iz žlebov; splezati po žlebu do drugega nadstropja / odtočni žleb
// podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, po kateri priteka, odteka tekočina: speljati studenčnico po žlebu do kmetije / mlinski žleb; odtočni žleb iz svinjaka
// podolgovata naprava z dvignjenimi robovi za spuščanje, sipanje česa: spuščati opeko po lesenem žlebu / koleščka tečeta po visečem žlebu; zbiralni žleb pri mlatilnici
// kar je temu podobno sploh: upognil je papir tako, da je nastal žleb / zviti jezik v žleb
2. nar. jasli: privezati živino k žlebu; položiti seno v žleb / kamnit, lesen žleb
3. podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov: plezati po žlebu; žleb v gorski steni
// večja, podolgovata vdolbina v zemeljskem površju: pot pelje po žlebu; pasti živino v žlebu; gozd, vas v žlebu / žleb potoka, reke
4. podolgovata vdolbina, širša zareza v površini česa sploh: dolbsti, vrezati žleb; krožen, prečen, spiralast žleb; žlebovi na stebru, v puškini cevi; žleb pri dogi; kolut z žlebom na obodu / kadunjast, klinast, trapezast žleb / žamet z ozkimi žlebovi rebri / žlebovi kolesnic
♦ agr. cepljenje v žleb cepljenje, pri katerem se zarezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage; anat. žleb podolgovata vdolbina na kosti, organu, površju telesa; med. strelni žleb površinska rana zaradi oplaznega strela; metal. žleb za žlindro del plavža, po katerem se izpušča žlindra; teh. žleb del pisalnega stroja z gumijastimi valjčki na robovih, ki držijo vloženi papir
manjšalnica od žleb: deževnica odteka po žlebiču / ukriviti jezik v žlebič / izdolbsti žlebič; žlebiči na stebru; smuči z žlebiči na drsni strani
♦ geogr. zaradi delovanja vode nastala podolgovata vdolbina na nagnjeni kraški skalni površini
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: ne zmeni se za to žlobudro; on je prava žlobudra
2. slabš. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: vpili so v žlobudri, ki jo je komaj razumel / ta jezik je zame prava žlobudra
3. slabš. gosta, tekoča zmes: jama je bila polna glinaste žlobudre / izbruhana žlobudra
4. slaba pijača; čobodra: ponujali so jim rjavo žlobudro, ki ji pravijo kava
5. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po žlobudri
knjiž. časnikarski: imeti dolgoletno žurnalistično prakso / žurnalistični jezik, stil publicistični jezik, stil
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 104
- 105
- 106
- 107
- Naslednja »