Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ajda
SSKJ²
belíca -e ž (írabi se samostojno ali kot prilastek
1. belkasta žival: kokoš belica
2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica
3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
♦ 
agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica
belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: beluš
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]
    1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
blítvin blítvina blítvino pridevnik [blítvin] ETIMOLOGIJA: blitva
borága boráge samostalnik ženskega spola [borága]
    1. zdravilna rastlina z modrikastimi zvezdastimi cvetovi in mesnatimi suličastimi listi na votlem dlakavem steblu ali del te rastline; primerjaj lat. Borago officinalis
      1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
      1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Borago) iz srlat. borrago, nejasnega izvora, morda iz arab. abū 'araq, dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala za pospeševanje potenja
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: buča
cedílo cedíla samostalnik srednjega spola [cedílo]
    luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: odcejalnik
FRAZEOLOGIJA: ostati na cedilu, pustiti na cedilu koga
ETIMOLOGIJA: = cslov. cědilo, hrv. cjèdilo, srb. cèdilo, rus. cedílo, češ. cedidlo < pslov. *cědidlo iz cediti
SSKJ²
cedílo -a s (í)
luknjičasta priprava za precejanje tekočin: precediti skozi cedilo; cedilo za čaj, za juho
 
ostati na cedilu brez pomoči, sam; pustiti koga na cedilu brez pomoči, podpore
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: cvet - več ...
cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni] ETIMOLOGIJA: cvetača
čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža]
    1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...
čemážev čemáževa čemáževo tudi čémažev čémaževa čémaževo pridevnik [čemážeu̯ čemáževa čemáževo] tudi [čémažeu̯ čémaževa čémaževo] ETIMOLOGIJA: čemaž
čêsnov čêsnova čêsnovo pridevnik [čêsnou̯ čêsnova čêsnovo] ETIMOLOGIJA: česen
čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka]
    1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz čičerka
číčerka číčerke samostalnik ženskega spola [číčerka]
    1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cicerchia < lat. cicercula, iz cicer - več ...
décilíter décilítra samostalnik moškega spola [décilítər]
    merska enota za izražanje prostornine, desetina litra; simbol: dcl, dl
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Deziliter iz novoklas. deci.. ‛deseti del osnovne enote’ iz lat. decem ‛deset’ + liter
SSKJ²
dišávnica -e ž (ȃ)
1. nav. mn. rastlina, bogata z dišavnimi snovmi: gojiti dišavnice in zdravilne rastline; nabirati in sušiti dišavnice; domače in tuje dišavnice; dišavnice za juho
2. posodica za dišave: odpreti dišavnico; dragocena dišavnica
Pravopis
dosolíti -ím dov. dosólil -íla, nam. dosolít/dosolìt; dosoljênje; drugo gl. soliti (í/ȋ í) kaj ~ juho
Število zadetkov: 216