Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
biologízem -zma m (ī)
biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci
SSKJ²
bírma -e ž (ȋ)
rel. drugi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve: iti k birmi; biti pri birmi
 
vezati, star. zavezati birmo biti za botra
SSKJ²
bíseksuálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
nagnjen k obema spoloma: biseksualen moški
SSKJ²
bizárnost -i ž (ȃ)
knjiž. nenavadnost, posebnost, čudnost: v formi išče bizarnost; eksotičnost in orientalska bizarnost; nagnjenje k abnormalnosti in bizarnosti čudaštvu / človek težko razume njegove bizarnosti
SSKJ²
blagoslòv -ôva m (ȍ ō)
1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev
// v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu / blagoslov oljk blagoslovitev
2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)
 
vznes. zakonski blagoslov otroci
3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj
♦ 
etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom
SSKJ²
blazer -ja [blêjzer tudi blézerm (ȇ; ẹ̑)
obl. klasično krojen jopič, navadno temno moder: gojenci iz kolidžev z enobarvnimi blazerji / k vzorčastemu krilu lepo pristoji blazer
SSKJ²
blaznívost -i ž (í)
knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost
SSKJ²
blízu1 prisl., blížje in blíže (í)
1. izraža majhno razdaljo; ant. daleč:
a) pri mirovanju: ljudje so blizu; hiše stojijo zelo blizu skupaj; tu blizu ni nikogar; od blizu pogledati; mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od) bližje natančneje
b) pri premikanju: priti blizu; stopiti bližje k oknu; najbližje ima do Kranja / prihaja bližje in bližje; čedalje, malo, še bližje
 
prišli so od blizu in daleč od vsepovsod; sprl se je z nami, pa ga ni več blizu ne prihaja k nam; ne dá nikomur blizu je nedostopen; nihče mu ne more blizu je na takem položaju, da mu nihče ne more škodovati s svojo kritiko
2. izraža majhno časovno oddaljenost: poldne, pomlad je blizu; čas odločitve je blizu / predramil se je blizu pred polnočjo
3. s čustvenim dajalnikom izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost: te države so nam zelo blizu in prijateljske; mati mu je bolj blizu kot oče; umetnini sta si notranje blizu / publ. to poroča tisk, ki je blizu vladi
4. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: hodila sta skupaj blizu dve leti; mesto ima blizu sto tisoč prebivalcev; tehta blizu dve kili / rod je blizu na tem, da izumre; govoril je blizu takole nekako; prim. bližji
SSKJ²
blížati se -am se nedov. (ȋ)
1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši; boječe se bližati / koraki se bližajo
2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer
 
bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl; ženska se že bliža tridesetim kmalu bo stara trideset let
// navadno v zvezi s konec, kraj končevati se, zaključevati se: ciklus predavanj se bliža (h) koncu; dan se bliža (h) koncu; setev se bliža kraju; sezona se bliža vrhuncu
3. knjiž., z dajalnikom postajati kakorkoli podoben, soroden: bližati se idealu; počasi se je bližal njihovemu pojmovanju umetnosti; njegov članek se nevarno bliža prazni polemiki / novim sošolcem se je le počasi bližal navezoval stike z njimi
    blížati igr., šport.
    primikati igrski pripomoček k cilju: ali naj bližam ali zbijam?
    bližajóč se -a -e:
    bližajoči se jubilej; bližajoči se koraki; bližajoča se nevarnost, noč / jamice na licih so naznanjale bližajoči se smeh
SSKJ²
blížnji2 -a -e prid. (ȋ)
1. krajevno malo oddaljen; ant. daljen: bližnji in daljni kraji; to je naš bližnji sosed; izlet v bližnjo okolico; doma je iz bližnje vasi / Bližnji vzhod
 
film. bližnji posnetek posnetek, ki pokaže igralce od glave do pasu
2. časovno malo oddaljen: bližnji dogodki so ga vznemirili; bližnja prihodnost; kmetje se pripravljajo za bližnjo trgatev
3. kakorkoli soroden, povezan s kom: srečal je bližnjega znanca; bližnji in daljni sorodniki; sam.:, ped. od bližnjega k daljnemu
SSKJ²
boéma tudi bohéma -e ž (ẹ̑)
družba boemov, boemi: v Parizu se zbira boema vsega sveta; velemestna boema
// boemstvo: bil je nagnjen k boemi; študentska boema
SSKJ²
bóg m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá (ọ̑)
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● 
ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
    bóže ekspr.:
    bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili; 
prim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd.
SSKJ²
bogatênje -a s (é)
glagolnik od bogateti ali bogatiti:
a) težnje po naglem bogatenju; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice
b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev
SSKJ²
bogoljúbnost -i ž (ú)
knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti
SSKJ²
bojazljív -a -o prid.(ī í)
ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel; biti bojazljiv; bojazljiva žival
// ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled
    bojazljívo prisl.:
    bojazljivo se je stisnil k očetu
SSKJ²
bolečínica -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od bolečina: bolečinica ni popustila in dekle je šlo k zdravniku; osebne, skrite bolečinice
SSKJ²
bolézenski -a -o [bolezənskiprid.(ẹ̑)
nanašajoč se na bolezen: bolezenski napad, proces; bolezenski znaki; bolezensko stanje se boljša / bolezenski mikrobi, klice / bolezenski strah pred ljudmi; bolezensko povečanje žleze / bolezenski dopust
    bolézensko prisl.:
    biti bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; bolezensko prizadet organ
SSKJ²
bolníca2 -e [bou̯nicaž (í)
bolna ženska: bolnica se hitro popravlja; pogledati k bolnici
SSKJ²
braníti in brániti -im nedov. (ī á)
1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi
// varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico
2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo
3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti
// dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi
● 
ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju
♦ 
šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu
    braníti se in brániti se
    odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
    // upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam
    ● 
    domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala
    branèč -éča -e:
    padel je, braneč svobodo
    bránjen -a -o:
    letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; šport. žarg. dobro branjena žoga
SSKJ²
bránje -a s (ā)
1. glagolnik od brati:
a) učiti se branja in pisanja; logično branje / ocene iz branja
b) knjiga je vredna branja; že pri prvem branju je pesem razumel
c) branje zemljevida
č) šel je k sosedovim v branje
2. kar je namenjeno za branje: zabavno branje
♦ 
šol. domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
Število zadetkov: 1809