Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dražíti2 in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ī á; á ā)
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča
// razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost
2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala
3. hujskati: dražil je ravnatelja proti meni
    dražèč -éča -e:
    dražeč nemir; dražeča snov
SSKJ²
infékcija -e ž (ẹ́)
vdor bolezenskih mikrobov v organizem; okužba, okužitev: po operaciji je prišlo do infekcije; nevarnost infekcije; biti odporen proti infekciji; pren., ekspr. psihična infekcija
// bolezensko stanje po tem vdoru: infekcijo je prebolel nevede
♦ med. kapljična infekcija ki jo povzročajo kapljice pri kašljanju, kihanju, govorjenju; kontaktna infekcija z dotikom; latentna infekcija
SSKJ²
kápljičen -čna -o prid. (á)
med., navadno v zvezi kapljična infekcija infekcija, ki jo povzročajo kapljice pri kašljanju, kihanju, govorjenju:
SSKJ²
kášljati -am nedov. (ȃ)
1. sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: zaradi dima je kašljala; utihnil je, dokler niso nehali kašljati; krčevito, pritajeno kašljati / otrok ne sme na igrišče, ker kašlja / iz zadrege se je prestopal in kašljal pokašljeval / pog. kašlja kri izkašljuje
● šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo
2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel kašljati in hropsti; črno žrelo topa je strašno kašljalo
    kašljáje :
    kašljaje se je oblačil
    kašljajóč -a -e:
    kašljajoči bolniki
SSKJ²
okúžba -e ž (ȗ)
1. vdor bolezenskih mikrobov v organizem: preprečiti okužbo; zavarovati živino pred okužbo; nevarnost, vir okužbe; čas od okužbe do izbruha bolezni / okužba s hrano; pren., ekspr. okužba s prevratnimi nazori
♦ med. kapljična okužba ki jo povzročajo kapljice pri kašljanju, kihanju, govorjenju; okužba z dotikom; tiha okužba okužba brez znakov in simptomov bolezni
// bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti okužbo
2. prenos povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: preprečiti okužbo zdravih sadik; okužba nasada
// prenos povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: okužba mleka, posode
3. vdor škodljive programske kode v računalnik: protivirusni program je preprečil okužbo računalnika; okužba s črvi, virusi
SSKJ²
pokašljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. v presledkih (rahlo) kašljati: pokašljeval je in stokal; pokašljevala je vso zimo / suho pokašljuje ne da bi izkašljeval / v zadregi je pokašljeval
2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel pokašljevati
    pokašljeváje :
    pokašljevaje se je slačil
    pokašljujóč -a -e:
    pokašljujoči bolniki
SSKJ²
zakášljati -am dov. (ȃ)
1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: ni smel zakašljati, da ne bi prebudil otroka; v zadregi zakašljati; glasno, močno zakašljati / ekspr. ni mogoče, je zakašljal
2. ekspr. dati kašljanju podobne glasove: motor je zakašljal in utihnil

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
tòp Frazemi s sestavino tòp:
izstrelíti kot iz tôpa, odgovoríti kot iz tôpa, spáti kot tòp, s topôvi na vrábce stréljati, ustrelíti kot iz tôpa, z vsèmi topôvi

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
krẹ́hati -am nedov.
Število zadetkov: 9