Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bazilisk -a (basilišk, bazilisk) samostalnik moškega spola
kači, zmaju in petelinu podobno mitološko bitje, ki ubija s pogledom; SODOBNA USTREZNICA: bazilisk
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
belialski -a -o (belialski, beliaski) pridevnik
ki se nanaša na Beliala, tj. hudiča; SODOBNA USTREZNICA: Belialov, hudičev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 3 delih
Prekmurski
betéžnost -i ž bolezen: ka sze dugo trpécse bete'znoszt na lagoje obrnôlo AIP 1876, br. 2, 1; za volo szvojga bete'znoszti AIP 1876, br. 7, 7; Csi beté'znoszt vértov bin zroküje AIP 1876, br. 1, 3
Celotno geslo eSSKJ16
birička -e (berička) samostalnik ženskega spola
v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Prekmurski
bìti bìjem nedov. biti, tolči, tepsti: ka me biješ KŠ 1771, 326; zapovedali ſzo nyidva ſibami biti KŠ 1771, 393; i bili ſzo ga KŠ 1771, 399; i bijeta zemlo zevſzákim vdárczom KŠ 1771, 785
bìti se bìjem se biti se: ſze v-prſzi bije KM 1783, 128; ſze je bio vu prſzi KŠ 1771, 231
bíti -a -o bit, tepen: je bicsuvan i bit KŠ 1754, 107; ſzluga pa bit bode zvnougim KŠ 1771, 214
Prekmurski
Bitínija -e ž Bitinija: ka je v-Bithynii 73. leta premino KŠ 1771, 158; med Kapadocziov Bithyniov bodoucso dr'zélo KŠ 1771, 554
Celotno geslo eSSKJ16
bliskajoč2 deležje
izraža odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskajoč
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bliskanje -a (bliskanje, bliskane, bliskajne, bliskajnje, bliškajnje) samostalnik srednjega spola
1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
1.1 močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
FREKVENCA: 61 pojavitev v 14 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bliskati se -am se nedovršni glagol
1. navadno brezoseb., kdo/kaj; s prisl. določilom kraja v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
2. kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
FREKVENCA: 22 pojavitev v 13 delih
Celotno geslo eSSKJ16
blisketati -ačem nedovršni glagol
kdo/kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Pleteršnik
blízək, I. adv. = blizu, Notr.-Levst. (Rok.); — II. praep c. gen. = blizu: blizek ceste je vrt, Mik.; — iz: bliz- (blizu) + -ka.
Prekmurski
blǘzi in blízi prisl. blizu: Goſzpodnov prihodek blüzi jeſzte SM 1747, 28; blüzi k tiſztoj dr'zéli KŠ 1771, 274; kſteromi je blüzi bilou meſzto KŠ 1771, 424; ka blizi nász nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; je nyemi jáko blizi fücsko kre gláve AIP 1876, br. 1, 5; blízi AIN 1876, 27, 64, 38; Blüzi koga KOJ 1833, 131; pri Kapeli blizi Radgone KOJ (1914), 96
blìže bliže: Gda bi pa on bli'ze ſou glédat KŠ 1771, 361; Ar je zdaj bli'ze knám zvelicsanye KŠ 1771, 478; I bli'ze ſzem prisao BKM 1789, 385; Poj, peszics moj, bli'ze eszi KAJ 1870, 10
nájblìže najbliže: tisztih lüdih Jezike, s-sterimi náj bli'se má 'siveti KOJ 1833, XII
Prekmurski
bogabojàznost -i ž bogaboječnost: Ka ſze dáva tebi vBogábojaznoſzti BKM 1789, 237; Bogá-bojaznoſzti nám lejpo példo oſztavo KM 1796, 65; bôgabojaznoszti Odicseno példo vszem dao KAJ 1848, 117
Prekmurski
bojazlívi -a -o prid. bojazljiv: ka ſzte tak bojazlivi KŠ 1771, 114; ka sze bojazlivim lüdém zdi KOJ 1845, 100
Prekmurski
bòle tudi bòlje prisl. bolj: nego bolie tvoie licze oberni knyemu SM 1747, 63; ſzem mojo zkvarjeno voljo bole naſzledüval SM 1747, 48; od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; nego bole nátom bojdmo, da KŠ 1771, A4b; nego bole to hüdo z dobrim obládaj KŠ 1771, 72; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſvetloſzt KŠ 1771, 121; nego doſzta bole düsevnoga KM 1783, 141; od koga bole BKM 1789, 7 b; od toga bole szo KM 1790, 90; vendar je bole KOJ 1833, 82; kêm bole popolno KAJ 1848, 1; je bole nücliva s tem AI 1878, 10; vucsenike bolye povcsiti KOJ 1833, 32; sze pá 'zelênye bolye zglasuvala AIP 1876, br. 1, 5; malo bolje premiszli AIP 1876, br. 7, 2; rázum bolje raztolmacsi AIN 1876, 69
nájbòle najbolj: ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau, preloſo TF 1715, 9; te drüge dni, naj bole te ſzvéteſnye liki KŠ 1754, 26; Naj bole nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; prineſzi, i knige, naj bole módre KŠ 1771, 652; ſtera zdr'sávajo ſze naj bole vu Apoſztolſzke vöre vadlüványi KM 1780, 7; tebi hválo dájem, ali náj bole, ka ſzi me oszloubodo KM 1783, 4; ali nikéd, i náj bole vu ſztári peſzmaj BKM 1789, 4b; 'Zivi tak na trôst vu trplênyi, i naj bole na zvelicsanye BKM 1789, IV; Gda moremo nájbole 'siveti KOJ 1833, 141; náj bolye vu nomenaj KOJ 1833, 44
Prekmurski
bòt -a m palica: koudis ſzvoj bot csiſzti SIZ 1807, 46; ka ti z-bottom nad mené ides KM 1796, 56; zvelikimi botmi BKM 1789, 74
Prekmurski
bóugši -a -e prid. boljši: je eden den od drügoga dnéva bougſi KŠ 1771, 479; notri pripelanyé bougſega vüpanya KŠ 1771, 682; to ſztáro je bougſe KŠ 1771, 182; Jeli ne bi tou bilou bougse KM 1790, 84; ſz-kelikim je bogsi KM 1796, 5; nejmas bougse zibeli KM 1796, 32; Bougse je od kincsa KM 1790, 16; je lepse i bougse meszto KOJ 1848, 10
nájbóugši -a -e najboljši: Tou mi naj bougsi táo bode KŠ 1754, 261; náj bougsi táo moj KM 1783, 2; Ti ſzi moj náj bougſi táo BKM 1789, 7; mojega naj bougſega Otso KŠ 1754, 231; Vsze, ka náj bougsega jaſz mám BKM 1789, 272; drevje, ſtero je náj bougsi ſzád rodilo KM 1796, 5; gde je vodou na náj bougse vino obrno KM 1796, 96; mojega ſztvoritela, náj bougsega Ocso razdréſzelo KM 1790, 108; nyegove naj bougse ricsi i csinejnye na oupak preobrácsamo KŠ 1754, 56; lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V
bóugše -oga sam. boljše: Trostajmo sze bogsemi AIP 1876, br. 1, 1; naj kaj bougsega perneſzé BKM 1789, 8 b; Vüpamo ſze pa od váſz, lübleni, bougſa i tákſa KŠ 1771, 680
Prekmurski
božánstvo -a s božanstvo: ka je bo'sanſztvo priglihno kzláti KŠ 1771, 397; nerazlocseno Bo'sánsztvo KM 1783, 8; bi se melo Bo'sansztvo nosziti KOJ (1914), 134; punoſzt Bo'zánſztva KŠ 1734, 150; proti tvojemi ſzvétomi Bosánſztvi SM 1747, 54; tri razlocsne Perſone v-Boſánſztvi TF 1715, 38; vu Bo'sánſztvi KM 1790, 107; pred tvoim ſzvétim Bosánſztvom SM 1747, 54
Prekmurski
brániti -im nedov.
1. braniti, varovati, ščititi: more brániti BKM 1789, 355; nyegovo poſtenyé braniti KŠ 1754, 57; me hráni ino bráni TF 1715, 21; Czirkev plánta bráni SM 1747, 35; náſz varje, bráni KŠ 1754, 30; bráno ga je KŠ 1771, 360; bode i vász bráno BKM 1789, 10
2. preprečevati, ne dovoljevati: knam priti bránio TF 1715, 28; ſterokoli bi mi bránilo ktebi priti KŠ 1754, 226; ka bi komi bránili KŠ 1771, A4b; ne bránte nyim KMK 1780, Ab (2)
brániti se -im se
1. braniti se, varovati se: od nyih ſze brániti moremo KŠ 1754, 116; recsjom ſze bránimo BKM 1789, 131
2. odklanjati, ne marati: I bráno ſze 'zeniti KŠ 1771, 376
Prekmurski
bràsklav -a -o prid. hrapav: ceszta z-kamnom popodjena i ka je nê braszklava KAJ 1870, 116; kakse dugoványe braszklavo KAJ 1870, 34; vlecseni po braſzklavoj zemli ſzemo tá KŠ 1771, 101; po braſzklavoj czeſzti BKM 1789, 32
nájbrasklavéjši -a -e najbolj hrapav: szta i po najbraszklavêsi cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38
Število zadetkov: 1863