- ženska, ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ki ima kritičen, posmehljiv, zajedljiv odnos do koga, česa, ki se navadno kaže z uporabo besed, ki sporočajo nasprotno od svojega pomena
- 1.1. ki kaže, izraža tak odnos
- 1. kači podoben živorodni kuščar z daljšim trupom rjavkaste barve brez nog; primerjaj lat. Anguis fragilis
- 2. ekspresivno kdor ima izrazito okvaro vida
- 3. slabšalno kdor česa ni zmožen, pripravljen videti, dojeti, upoštevati
ETIMOLOGIJA: ↑slep
- 1. zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in belimi ali vijoličastimi cvetovi, ki imajo na spodnjem cvetnem listu rumeno pego, ali del te rastline; primerjaj lat. Euphrasia rostokoviana
- 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
- 1. izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih
- 2. navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: ↑smrkati
- 1. ki je v zvezi s streptokokom
- 1.1. ki ga povzroča streptokok
- 1. navadno v množini, navadno ekspresivno škorenj, zlasti manjši
- 1. neformalno računalniška igra
- 2. neformalno namizna družabna igra s kartami, figurami
- 3. neformalno glasbeni nastop, na katerem se v živo igra zlasti zabavna glasba
- 4. neformalno, ekspresivno dejavnost, delovanje, ki poteka po določenih pravilih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Spiel ‛igra’, glej ↑špilati
- 1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
- 2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
- ki je v zvezi z veznikom 2., 2.1.
ETIMOLOGIJA: ↑veznik
- organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
- 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besedilu
- 1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. prōnōmen (iz lat. pro.. ‛pred, za, namesto’ ali gr. pró ‛pred, za, v korist, namesto’ + nōmen ‛ime’, ‛samostalnik’) iz zveze za im(e), ker zaimek nadomešča samostalnik, tj. imensko besedo, stoji namesto imena, za ime - več ...
- 1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
- 1.1. samec te živali
- 1.2. meso te živali kot hrana, jed
- 2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
- 2.1. meso te živali kot hrana, jed
- 3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
- 4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
- 6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
- 7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
- 1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo
- 1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
- 2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa
- 2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
- 2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
- 3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
- 1. oglasiti se z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko
- 1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
- 1.2. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
- 2. slabšalno izraziti nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
ETIMOLOGIJA: ↑mijavkati
- 1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka
- 1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
- 2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje
- 2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
- 2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
- 3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
- 3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
- 3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
- 3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
ETIMOLOGIJA: ↑presti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 219
- Naslednja »