Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

sadístka sadístke samostalnik ženskega spola [sadístka]
    ženska, ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
ETIMOLOGIJA: sadist
sarkástičen sarkástična sarkástično pridevnik [sarkástičən]
    1. ki ima kritičen, posmehljiv, zajedljiv odnos do koga, česa, ki se navadno kaže z uporabo besed, ki sporočajo nasprotno od svojega pomena
      1.1. ki kaže, izraža tak odnos
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. sarkastisch iz gr. sarkastikós ‛posmehljiv, porogljiv’, glej sarkazem
skrtáčiti skrtáčim dovršni glagol [skərtáčiti]
    1. očistiti kaj s krtačo, ščetko
      1.1. počesati, poskrbeti za nego telesa s krtačo, ščetko
      1.2. očistiti, razčesati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: krtačiti
slépec slépca samostalnik moškega spola [slépəc]
    1. kači podoben živorodni kuščar z daljšim trupom rjavkaste barve brez nog; primerjaj lat. Anguis fragilis
    2. ekspresivno kdor ima izrazito okvaro vida
    3. slabšalno kdor česa ni zmožen, pripravljen videti, dojeti, upoštevati
FRAZEOLOGIJA: še slepec vidi (kaj)
ETIMOLOGIJA: slep
smetlíka smetlíke samostalnik ženskega spola [smetlíka]
    1. zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in belimi ali vijoličastimi cvetovi, ki imajo na spodnjem cvetnem listu rumeno pego, ali del te rastline; primerjaj lat. Euphrasia rostokoviana
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: verjetno nastalo iz slovan. *světlikъ iz svetel, tako kot stčeš. světlík, polj. świetlik ‛svetlika’
smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək]
    1. izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih
    2. navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah
STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: smrkati
streptokókni streptokókna streptokókno pridevnik [streptokókni] ETIMOLOGIJA: streptokok
škórenjček škórenjčka samostalnik moškega spola [škórənčək]
    1. navadno v množini, navadno ekspresivno škorenj, zlasti manjši
      1.1. navadno v množini škornju podobno obuvalo za živali; SINONIMI: škorenjc
    2. kar po obliki spominja na škorenj, zlasti okrasne vreče, okraski; SINONIMI: škorenjc
ETIMOLOGIJA: škorenj
špíl špíla samostalnik moškega spola [špíl]
    1. neformalno računalniška igra
    2. neformalno namizna družabna igra s kartami, figurami
    3. neformalno glasbeni nastop, na katerem se v živo igra zlasti zabavna glasba
    4. neformalno, ekspresivno dejavnost, delovanje, ki poteka po določenih pravilih
FRAZEOLOGIJA: biti v špilu (za kaj), imeti v špilu koga, kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Spiel ‛igra’, glej špilati
Ti simbol
    simbol za kemijski element titan
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ti, simbola za element titan
tožílnik tožílnika samostalnik moškega spola [tožílnik]
    iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico koga ali kaj
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. accūsātīvus (iz accūsāre ‛tožiti, obtoževati’) iz tožiti - več ...,
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica]
    1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
    2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
vézniški vézniška vézniško pridevnik [vézniški] STALNE ZVEZE: vezniška beseda
ETIMOLOGIJA: veznik
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + (a)min - več ...
zádek zádka samostalnik moškega spola [zádək]
    1. del živalskega telesa nad zadnjimi okončinami
      1.1. iz zoologije del telesa za glavo in oprsjem pri členonožcih
    2. ekspresivno zadnjica
    3. zadnji del vozila, zlasti avtomobila
ETIMOLOGIJA: iz zad < pslov. *zadъ ‛zadnja stran’ iz za
zaímek zaímka samostalnik moškega spola [zaímək]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besedilu
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kazalni zaimek, osebni zaimek, oziralni zaimek, svojilni zaimek
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. prōnōmen (iz lat. pro.. ‛pred, za, namesto’ ali gr. pró ‛pred, za, v korist, namesto’ + nōmen ‛ime’, ‛samostalnik’) iz zveze za im(e), ker zaimek nadomešča samostalnik, tj. imensko besedo, stoji namesto imena, za ime - več ...
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
    1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed
    2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
    4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
    5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
    7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]
    1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo
      1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
    2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa
      2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
      2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
    3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
ETIMOLOGIJA: količiti
zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati]
    1. oglasiti se z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
      1.2. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
    2. slabšalno izraziti nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka.
ETIMOLOGIJA: mijavkati
zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti]
    1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka
      1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
    2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje
      2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
      2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
    3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
      3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: presti
Število zadetkov: 4364