Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
žréti žrèm nedov., žŕl (ẹ́ ȅ)
1. ekspr. hlastno jesti: krave žrejo deteljo; eden od mladičev je zbolel in nehal žreti; pujski radi žrejo
// nizko jesti sploh, zlasti pretirano: kar sam to žri; žreti na tuj račun; žre kot volk / žreti tablete proti glavobolu jemati, uživati
// pog., v zvezi z ga veliko piti (alkoholne pijače): kadar je slabe volje, ga žre; cel teden smo ga žrli
2. ekspr. z grizenjem uničevati: gosenice žrejo zelje / bolhe, uši so ga žrle pikale
// uničevati: rak žre njegov organizem / jetika ga žre zaradi jetike vse bolj hujša / ogenj žre že streho / vojna žre ljudi
3. ekspr. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja žre železo / ličilo žre kožo
// s svojim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: valovi žrejo skale; voda žre strugo
4. ekspr. vznemirjati, mučiti: skrb, žalost ga žre; kaj te tako žre; nikar se tako ne žri, vse se bo uredilo
5. pog. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: žena ga neprestano žre; nehaj me še ti žreti
6. ekspr. pri svojem delovanju porabljati velike količine česa: ta avtomobil žre veliko bencina; gradnja žre na tone cementa; lokomotiva žre veliko premoga
// zmanjševati količino česa: obresti žrejo njegovo premoženje / tožarjenje žre grunt
● 
ekspr. žreti knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. žreti komu živce duševno koga uničevati; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše
    žréti se pog.
    prepirati se, prerekati se: sosedje se žrejo zaradi meje; še včeraj so se žrli, danes so pa že prijatelji
Svetokriški
žugati -am nedov. žugati, groziti, pretiti: Bug s'trashno ſhtimo sazhne shugat nedol. ǀ Ti O vſmileni G. Bug vſe skusi naſs ſtrashish, nam shugash 2. ed. ǀ S. Duh sfarij, inu ijm shuga 3. ed. rekozh ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat, inu shugaio 3. mn. tebe v'jetie poſtavit ǀ Bug ozha je shugal del. ed. m Ierusalemu s'Kusi Preroka ſaphonia rekozh ǀ ſo y shugali del. mn. m ty Ajdy de jo bodo neusmilenu martrali
Vorenc
žulj mF8, atheroma, atheromatisen ẛhuul, ali mihúr; callescereobtrpniti, ẛhule dobiti; concallerekaliti, terdú ſturiti, ẛhule ſi ẛadeiti; extuberareṡhule dobiti, otezhi; extuberatiovun vdarjenîe, otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun vdari; occallere, vel occallescereṡhule dobiti; perniunculus, -lien ṡhul na nogah, ali mihurizh; ſhule, shule dobiti [str. 265]
Svetokriški
žvižgati nedov. 1. žvižgati: kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe dellal, je shuishgal del. ed. m, inu pejl (V, 35) 2. sikati: levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat nedol. (I/2, 16) ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, kazhe shvishgale del. mn. ž (III, 266) Drugi pomen je kalk po it. sibilare, ki pomeni ‛žvižgati’ in ‛sikati’.
Število zadetkov: 4364