Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.
Svetokriški
Betulija -e ž zemljepisno lastno ime Betulija: kader tu meſtu Bethulia im. ed. v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu (II, 147) ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio tož. ed. rèshila (I/1, 180) ǀ Judith … Holophernusu je bila glovo odſekala, inu ſvoje meſtu Betulio tož. ed. pred pogubleinam obvarvala (V, 178) Betúlija, izraelsko mesto v ravnini blizu Dotana (SP Jdt 6,10)
Svetokriški
cesar -ja m cesar: Ceſſar im. ed. Diocletianus groſovitnu je njega martral ǀ sapovej Ceſsar im. ed. prozh ta kamen usdignit ǀ Ceſar im. ed. Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal ǀ Ceſſar im. ed. Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Cæſar im. ed. skuſi Vojsko je premagal te ſaurashnike ǀ Berem od Ceſſarja rod. ed. Fridriha ǀ Dionyſius Caſſius od Ceſſaria rod. ed. Adriana je djal ǀ Kakor ſe bere od Ceſarja rod. ed. Nerona ǀ od Ceſaria rod. ed. Auguſta ſe bere ǀ kar od Ceſsaria rod. ed. Nerona piſsanu najdem ǀ ob zhaſsu Ceſsarja rod. ed. Caligula ǀ pisheio od Ceſara rod. ed. Claudia ǀ povablejne Ceſſarju daj. ed. je bilu dopadezhe ǀ En jelen je bil Ceſſarju daj. ed. Clodoveuſu pod pokaſal ǀ Eudoxia Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu daj. ed. slagala ǀ bi ſe bila puſtila k'Ceſsarju daj. ed. pelati ǀ zhe on je prepovedal shtiuro, inu daz Ceſsariu daj. ed. plazhouati ǀ Plinius nasaj Ceſarju daj. ed. pishe ǀ veliku lejt vernu je Ceſariu daj. ed. shlushil ǀ sveſaniga ſo bily k'Ceſariu daj. ed. perpelali ǀ lubesan je bila taku Ceſſaru daj. ed. dopola ǀ Iudouski krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja tož. ed. obyskati ǀ pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja tož. ed. isvolit ǀ En Jelen je noſſil Ceſſaria tož. ed. Eliogabola ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja tož. ed. proſsit ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria tož. ed. oſlepiti ǀ leti modri sashpotujeio Domitiana Ceſsaria tož. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja tož. ed. Aureliana ǀ Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju mest. ed. Ottonu III. ǀ nezh nespodobnishiga ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju mest. ed., kakor kader je terd ǀ Papesh je velike praude imel s' Conſtantiam Ceſſarjam or. ed. ǀ Herpilio pred Ceſſarjam or. ed. Conſtantinam obtosheni ǀ pred Ceſarjam or. ed. Henrikuſam tem III ǀ je beshala pred Ceſarjem or. ed. Diocletianam ǀ pred Ceſarjom or. ed. Klezhi ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom or. ed. ǀ pred Conſtantinam Ceſsariam or. ed. ǀ s' Ceſſariam or. ed. govorit ǀ s' Ceſsarjam or. ed. Diocletianam ǀ s' Zeſſariam or. ed. ſmej govorit ǀ Firshti, inu Ceſſary im. mn. ſo bily njemu pokorni ǀ vy krajly, inu Ceſary im. mn. ǀ krajlij Ceſarij im. mn., inu Papeshij na varh suoje glave noſsio ǀ s'en exempel Ceſſarij im. mn. imaio Ceſsarja tož. ed. S. Henrica ǀ Viſoku je bil polsdignen na ſtol teh Ceſſariu rod. mn. ǀ je bil duor teh Ceſſariou rod. mn. sapuſtil ǀ ſmert teh Ceſſarjou rod. mn. ǀ krone vſyh krailou, inu Ceſsarjou rod. mn. ǀ kateri Ceſſarjom daj. mn. krono is glaue oduſame ǀ po Rimi ſo te Ceſarje tož. mn. pelali ǀ Ceſſar im. ed. zhes vſe Ceſſarie tož. mn. Chriſtus Jesus ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary or. mn. Theodoſius < slovan. *cěsar'ь̏ ← lat. Caesar; → car
Svetokriški
kadar vez. 1. če: gvishnu bi veliku nuzalu, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ Kadarbi eden njeh grehe piſsal ǀ bi eden tega drugiga v'en shlizi vode vutupil, Kader bi bilu mogozhe 2. kadar, ko: kadar David je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata, inu njemu glavo odſekal Israelske shene ſo njemu nepruti shle s'zittrami, s' goſli, inu bobni ǀ kadarpak ſe navadi, nemore ſaſpati zhe nej pyan ǀ kadarta je vidu ſvojga sgubleniga ſijna ǀ k'nij pridem, hadar hozhem ǀ kader tu meſtu Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ kador ſo vidili, malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli ǀ Kadr je hotel oblaſt zhes semlo, inu nebu vſeti
Svetokriški
nespodoben -bna prid. nespodoben: ſe je njemu sdelu ena ſilnu nespodobna im. ed. ž reizh ǀ nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna im. ed. ž beſſeda ſe neshlishala ǀ od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne rod. ed. ž lubesni ſe lozhit ǀ nihdar ene hude beſsede, ali nespodobniga rod. ed. s djaina nej bilu v'mej nima ǀ kadar bi jest letukaj prebival, bi ſe vtegnilu kejkaj nespodobniga rod. ed. s sgoditi ǀ nespodobno tož. ed. ž, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila ǀ kadar mosh je letu nespodobnu tož. ed. s pegervaine ſvoje shene vidil ǀ v'nezhiſtih mislih, inu v'neſpodobnim mest. ed. s djainu ǀ ſtu nespodobnih rod. mn. miſil imate ǀ ſuper ſtoj tem nespodobnem daj. mn. dellam ǀ nespodobne tož. mn. m offertne gvante ſi sazhela noſſit ǀ kadar ſte ſiti sazhnete klaffat, inu druge nespodobne tož. mn. ž rizhy tribat ǀ nespodobna tož. mn. s della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga rod. ed. s na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ nezh nespodobnishiga rod. ed. s ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju, kakor kader je terd, oster, inu neuſmilen ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi tož. mn. s della je dopernashal
Svetokriški
podati -am dov. podati: greſte h' taiſti perſoni, roko ij podaſte 2. mn., ſazhnete s' tajſto shlobedrat ǀ kader prideio pred Zerku mu kluzh podadò 3. mn. ǀ karsheniki pak shivem eniga piſselza kruha nepodadò +3. mn. ǀ podai vel. 2. ed. hitru noge, de tudi yh odseka podati se 1. podati se, odpraviti se: ſe ne boij v'te nar vekshi neuarnosti podati nedol. ǀ nikar taku nepametnu v'leta ſtan ſe podati nedol. ǀ ti ſe neboysh, ne premishlish v' kakorshno nesgruntano nevarnoſt ſe podash 2. ed. ǀ vezhkrat v'nevarnost ſe poda 3. ed. ǀ Ta kateri ſpomni na Boga, v' greh ſe nepodà +3. ed. ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate 2. mn. ǀ ſamy od ſebe v'nevarnost, inu v' skushnave ſe padadò 3. mn. ǀ Ioh, inu gorè! tem kateri v'te narvekshi neuarnostj ſe podaio 3. mn. kadar hozhejo nijh hude, inu greshne shelje dopernesti ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal del. ed. m ǀ v'te narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali del. mn. m, inu po cellim ſvejtu ſo pridiguali 2. vdati se, predati se, prepustiti se, zapasti, podvreči se: Spovednik bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati nedol. ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil, kateru v' kratkem zhaſſu bi ſe bilu moglu njemu podat nedol. ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam 1. ed., inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel ǀ sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim Saurashnikom ſe v' roke volnu podash 2. ed. ǀ sakaj v'njega S. roke ſe nepodash +2. ed. ǀ Bogu sa takrat odpovej, hudizhu pak ſe poda 3. ed. ǀ kadar eden enkrat oherny ſe podà 3. ed. nikuli ſe nemore naſitit slata ǀ ſe puſte lahku premagat od skushnau tiga hudizha, ter slednimu grehu ſe podadò 3. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom podadè 3. mn. ǀ shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu grehu nepadaio +3. mn., kakor moshie ǀ Nikar vezh hudizhu ſe nepodajte +vel. 2. mn. ǀ s'mladiga tej nezhistosti ſe je podal del. ed. m ǀ ſe je v' volo Boshio podala del. ed. ž, inu ſvejſtu ſvojmu Pomozhniku S. Antonu de Padoua perporozhovala ǀ v'taiſtem reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala del. ed. ž v' roke Boshje ǀ vy pak nehvaleſhni ſte ſe hudizhu podali del. mn. m ǀ s'mladiga ſe ſo bile tej nezhistosti podale del. mn. ž, inu v'taisti ſe ſo bile seſtarale
Svetokriški
Sirus -a m osebno lastno ime Sirec, Aramejec: morebiti bi bil ſpet prishal en Naman Syrus im. ed. ǀ Gdu nevej de Naman Syrus im. ed. Krajlize Candacis General skuſi braine Iſaia Preroka je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga ǀ je reis de Amon Syrus im. ed. je bil ſilnu bogat ǀ Naaman Sirus im. ed. en shlathni Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ Kader je hotel osdravit Naamana Syruſa tož. ed. 1. → Naaman 2. → Aman; → Sirija
Svetokriški
smet -i ž smet: ſmeti tož. mn. po gaſi pobira, inu v'hisho noſsi ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine, inu v' neſnashne ſmety tož. mn. teh grehou ǀ kader ſvojo kambro pometa, de bi vſe ſmety tož. mn., inu gnuſobe vun ſpravil
Svetokriški
takrat prisl. takrat: kaj bomo takrat odgovurili ǀ Takrat hudizhi bodo djali ǀ Dauid je dobru ſposnal tàkrat Kader je djal ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie Malike sapusty ǀ kaj bosh tkrat sazhel
Svetokriški
utoniti -nem/-im dov. utoniti: Kader je Peter ſam na ſebe ſavpal, je imel vtonit nedol. ǀ ſe je bal vutonit nedol. ǀ gre h'tuiſtimu potoku, miſleozh noter ſkozhit inu noter v tonit nedol. ǀ Pomagaimi O Gospud, ſizer vtonim 1. ed. ǀ hitru pomagaimi vun ſizer vtonem 1. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni +3. ed. ǀ v' tem gmain potupu tiga madeſha, v' katerem vſy ludje vtonimo 1. mn. ǀ inu vener v' perloshnoſti vtonio 3. mn., v'greh padeo ǀ De ſi lih mejni de sna plavat, bo utonil del. ed. m ǀ on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel, inu vtonil del. ed. m ǀ Galatius pak je bil utonu del. ed. m ǀ ſe boijvode de bi neutonel +del. ed. m ǀ Ta perua je utonila del. ed. ž, ta druga ſe je sgubila ǀ Maria nej bila vtonila del. ed. ž ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali, taku bomo utonili del. mn. m
Svetokriški
ves vsa zaim. ves: vus im. ed. m je bil reſtargan ǀ S. Paulus ſe je bil vuſs im. ed. m preobernil v' Chriſtuſa ǀ perlin gnade Boshje vezh vela kakor vuſſ im. ed. m volni ſvejt ǀ na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti, inu vuss ſivu im. ed. m je bil ratal ǀ Bug bo poslal eno veliko kugo, de vſa im. ed. ž shivina bo pozerkala ǀ pertezhe niegova ner lubishi Hzhy, vſſa im. ed. ž vjokana ǀ gleda ta stari ozha de suknja je vsa im. ed. ž Krijvava ǀ Vſsa im. ed. ž svetust, inu andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ on je veroval, inu uſa im. ed. ž njegova hisha ǀ Tedaj vſe im. ed. s vaſse dellu, inu skerb je sebstojn ǀ prezej vſe im. ed. s pepel rata ǀ vſeje im. ed. s+ perplaunenu ǀ on je tebe reshalil pres vſiga rod. ed. m urshoha ǀ sa isvelizhaine uſiga rod. ed. m ſveita ǀ Kryvavi put is vuſiga rod. ed. m shivota je potil ǀ vſe rod. ed. ž zhasti, inu lubesni je vreden ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga rod. ed. s nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ strah Boshij je en sverik, inu sazhetik vſiga rod. ed. s dobriga djania ǀ ty greshni, inu hudobni imaio uſiga rod. ed. s obiluu ǀ de ſi lih bi vam vſega rod. ed. s blage nebily odnesli ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu daj. ed. m folku je bil naredil ǀ ſe imamo odpovedati vſi daj. ed. ž boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm vſimu daj. ed. s timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu uſimu daj. ed. s timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ shabe ſo bile vus tož. ed. m Egypt, inu Faraona premagale ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs tož. ed. m shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ na vuſ tož. ed. m glaſſ bi ſe bila sazhela ſmejati ǀ na uus tož. ed. m glaſs je bil sapeil ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ tož. ed. m shivot reſekan, inu reſtargan ǀ taiſtu sapovej na vſs tož. ed. m glaſs brati ǀ valluvi ſo vsh tož. ed. m zholn pokriuali ǀ na vaſs tož. ed. m glaſs ſe je ſmejala ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga tož. ed. m ži. kryvaviga, inu odertiga ǀ poshle kugo, ter vſo tož. ed. ž shivino pomorij ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo tož. ed. ž Egijptarsko deshelo postavil ǀ Jeſt ſim vſſo tož. ed. ž semlo obhodil, inu obgledal ǀ sdaj uſso tož. ed. ž kupzhijo na raishi imam ǀ vſe tož. ed. s nijh vpajnie so k'Christuſu postavili ǀ vſe tož. ed. s kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale ǀ ob uſe tož. ed. s pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ vse tož. ed. s tu nar hushi od tebe rezhe ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe +tož. ed. s letu ſe nej hotela vſtanoviti ǀ po vſim mest. ed. m AEgypti nej bilu garshih ǀ po vſi mest. ed. ž ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti ǀ Pithias po vſy mest. ed. ž ſili je hotel rihtan biti na mejſti ſvojga Priatela Damona ǀ po uſi mest. ed. ž ſilli je taiſto hotel imeti ǀ per vſem mest. ed. s tem veſsela biti ǀ vſem mest. ed. s ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ je na tebe, inu tuoje otroke posabil, kir v'Sijm mest. ed. s pomankajnie imate ǀ de bi rada pred vſem or. ed. m ſvetom tuoj greh ſpovedla ǀ s'vſem or. ed. m fliſſam ſe bom pomujal ǀ ta Tempel bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam, inu pred vſo or. ed. ž neſrezho ǀ Lucifer s'vſo or. ed. ž ſvojo mozhio bi ſe vaſs bal, inu bejshal od vaſs ǀ s'uſo or. ed. ž nasho lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem or. ed. s tem kar je shkodliviga ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem or. ed. s seliszhem ǀ nihdar nebodem nehal tebi pomagat, inu tebe pred vſim or. ed. s tem hudim varvat ǀ kateriga taku obilnu s'vſem or. ed. s potrebnim oſkerbj ǀ aku bom dober, inu pokoren s'vſim or. ed. s me hozhe oſkerbeti ǀ vſy im. mn. m Purgary, inu Gospoda ſo k'nogam sa nimy shli ǀ v'uashi pak hishi vſy im. mn. m ſo sdravi ǀ eno nuzh vſij im. mn. m ti pervu roijeni ſo bilij pomerlij ǀ Vſi im. mn. m studenzi, inu potoki krijvavi ratajo ǀ vsy im. mn. m vashi lushti hitru bodo minili ǀ uſy im. mn. m Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ǀ uſi im. mn. m ukupaj vpijejo ǀ nej v'madeshana Kakor vsi im. mn. m ti drugi Admavi otrozij ǀ uſij im. mn. m glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli ǀ vsij im. mn. m ludje bodò nashe ner skriunishi grehe vidili ǀ kadar bi bili vſii im. mn. m Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ zhes katerige Nebo inu vſu im. mn. m Elementi ſe ſo vſdignili ǀ vſe im. mn. ž gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj ǀ kej tedaj vſe im. mn. ž/s lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio ǀ uſe im. mn. ž zèſte, poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ vse im. mn. ž shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat ǀ vſse im. mn. ž te druge nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ de bi ſe vſa im. mn. s zhloveska ſerza v'tebe ſalubila ǀ od vſyh rod. mn. sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh mest. mn. stuarienijh rezhij ǀ je sazhetik vſih rod. mn. dobreh del ǀ ſò saperti od vſeh mest. mn. krajou, kakor jetniki ǀ Ti ſi taiſti zholn uſyh rod. mn. gnad Boshijh poln ǀ od vsyh rod. mn. ſapusheni ǀ s. gnade deleshni bote ratali, inu odpushzhajne vsijh rod. mn. grehou doſegli ǀ orly, kadar pozhutio to merho od uſeh rod. mn. kraju ukupaj letio ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH rod. mn. LUBEH SVETNIKOU ǀ je bil zhast vſiih rod. mn. Egijpterski Kron ǀ sa isvelizhaine vſſyh rod. mn. ludy ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih rod. mn. ſapushen ǀ Christus vſig rod. mn. naſs vbogih Sirotiz imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil v'Nebu ǀ vſem daj. mn. napumozh pride ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim daj. mn. sadosti mogal sturiti ǀ vſym daj. mn. tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala ǀ kakor vſijm daj. mn. Adamavim otrokom ſe ſgodij ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem daj. mn. Angelom inu Svetnikom perporozhuje ǀ Sjroch vſjm daj. mn. sapovei ǀ kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat, uſym daj. mn. Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ vſe tož. mn. m hribe, inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat uſe tož. mn. m ludij ǀ oshivj truplu, inu vse tož. mn. m naſhe glide ǀ s'tuojm s. Rojstuam ſi na ſveit perneſla vſſe tož. mn. m troshte, inu veſselje ǀ v'vſe tož. mn. m grehe bi bil padal ǀ vſe tož. mn. ž druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ prezej ſo vſe tož. mn. ž/s druge opravila ſapustili ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe tož. mn. ž gnile ǀ vse tož. mn. ž njegove Svete Sapuvidi prelomili ǀ te strashne ſturi ſerzhne, de v ſe tož. mn. ž matre veſselu preneſsò ǀ v'vſe tož. mn. ž nevarnosti ſe poda ǀ kadar bi jest vſa tož. mn. s moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ po vſyh mest. mn. meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè ǀ Sa tiga volo vſyh mest. mn. nashjh potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ na vſijh mest. mn. S: Altariah, nam je perpravil ta s: kruh ǀ k'ſadnimu sklene, de hozhe piſſat po vſih mest. mn. deshelah ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom po vſeh mest. mn. kotah ǀ po vsyh mest. mn. gaſſah, po vſyh mest. mn. hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ Saul v' ſyh mest. mn. vishah yszhe Davida umorit ǀ jest ſim ſe vſijh mest. mn. vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ pomagaj meni vſih mest. mn. moih potrebeh ǀ uſyh mest. mn. vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ shiher uſijh mest. mn. uashyh skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ Bug v'vſijh mest. mn. vishah ga shtrajfa ǀ s'krijvash v'ſijh mest. mn. vishah tuoj greh pred mosham ǀ v'ſih mest. mn. rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar, Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ lasejo po vſijKotah mest. mn.+ ǀ Noeſ v'mej vſimy or. mn. ludmy tiga ſvètà nar vekshi gnado od G: Boga je bil doſegil ǀ je tu ner manshi mej vſemi or. mn. ſemeni ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij or. mn. ſtuarij, katere je Bug ſtuaril ǀ de bi Diviza Maria, s' uſimy or. mn. Svetniki sa njega proſſila ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy or. mn. leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi or. mn. ſvojmi glidmy ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi or. mn. glidamij ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi or. mn. Nunami ǀ Elcana je v' mej vſemij or. mn. drugimi ner ble lubil Anno ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi mirakil v'mei vſemy or. mn. ǀ v' mei uſemi or. mn. molytvami leta je ta ner lublishi ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy or. mn. boshimij arzniami neosdravi ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim s'úſemi or. mn. Duhouni je ny nepruti shal ǀ Ta druga shivina s'vſimij or. mn. shtirimij po ſemli hodi ǀ s'vſimi or. mn. glidamij ſi shlushil hudizham ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij or. mn. svesdamij, inu Planèti O ves čihrn glej → čihrn, o ves voljni glej → voljan
Svetokriški
zaupati -am dov. zaupati: Nema savupat nedol. v'obeno ſtuar ǀ Nej shlahte taku blishne, de bi na semli mogal edn timu drugimu saupat nedol. ǀ S. Baſilius opomina vſe greshnike, inu greshnize, de bi imeli savvpat nedol. v' to veliko miloſt Boshjo ǀ njemu ſe imate perporozhit, inu nikar neſaupat +nedol. v'priatele, inu v'priatelze ǀ U'tebe saupam 1. ed. Gospud ǀ savupam 1. ed. v' tvojo veliko miloſt ǀ ſatoraj ſavupam 1. ed. v' tvojo miloſt ǀ ſa tiga volo ji malu ſaupam 1. ed. ǀ prevezh ſavpash 3. ed. na tvojo pokuro ǀ pò potrebi zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa 3. ed. ǀ misli, de miloſt boshia vener more velika biti, na leto saupa 3. ed., v' grehu oſtane ǀ kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa 3. ed. ǀ G. Bug njemu shiher sauppa 3. ed. ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie, inu neſaupa +3. ed. ǀ obedn tat timu drugimu nesaupa +3. ed. ǀ vkupaj ſe sazhneta grevat, shalovat, jokat de ſta G. Boga reshalila, potle saupata 3. dv. v' miloſt Boshjo ǀ saupamo 1. mn. de ta potrebni desh nam bosh sproſſila ǀ V'mladoſt veliku ſaupaio 3. mn., vener Daniel je djal, de hitru praide, kakor dem ǀ G: Boga na pomuzh klizhejo, inu na letu oroshje savupajo 3. mn. ǀ kateri letemu nyh leben, inu dusho savpaio 3. mn. ǀ mu neſaupaio +3. mn., temuzh de s'piſſmam poterdi ǀ mozhnu ſe samirio G. Bogu taisti Kateri na njega dobruto nesavupaio +3. mn. ǀ Savupaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuszheni ǀ Saupai vel. 2. ed. Syn, tvoj grehy ſo tebi odpuszheni ǀ Savpaj vel. 2. ed. moj ſyn, sakaj tvoy grehi ſo tebi odpuzheni ǀ ſavupai vel. 2. ed. moj ſyn, tuoij grehi So tebi odpushzheni ǀ Savgpaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuſzheni ǀ Pojdi sdaj O tardouratni greshnik, ter saupaj vel. 2. ed. timu folsh Preroku hudizhu ǀ nikar ijm nesavupaj +vel. 2. ed. moj Prerok ǀ Saupaite vel. 2. mn. tedaj tudi vy, katiri shelite enu dobru djaine ſturiti ǀ savupajte vel. 2. mn. v' leto nesgruntanu veliko miloſt Boshio ǀ ſavupajte vel. 2. mn. v' miloſt Boshjo ǀ Nikar prevezh nesaupajte +vel. 2. mn., temuzh v'strahu Boshijm shivite ǀ mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal del. ed. m ǀ Morebiti de bo v'ſvojo pamet savupal del. ed. m, inu v'modrust ǀ Kader je Peter ſam na ſebe ſavpal del. ed. m, je imel vtonit ǀ Satorai v' letu S. ime je ſaupal del. ed. m ǀ krajl Balach je veliku ſavupal del. ed. m v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ ti ſi sauupal del. ed. m v'babijevere, inu v'zupernje ǀ De bi ſi lih hotel mene konzhati nebom zagala, ampak v' njegovo miloſt savupala del. ed. ž ǀ moje ſerze ſe je shiher na njo ſavupalu del. ed. s ǀ ſo saupali del. mn. m v'proshno suoje mattere ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali del. mn. m, taku bomo utonili ǀ bote sauppale del. mn. ž nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost dellat zaupati se drzniti si, upati si: pred drugimi ludij bi ſe nihdar ne savupala taKu priasniva biti
Število zadetkov: 12
Dostopnost