kománden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na komando ali komandiranje; poveljniški: imajo odličen komandni kader / komandne položaje v vojski so zasedli tujci / to je bilo povedano v komandnem tonu ukazovalnem, poveljevalnem
♦ navt. komandni most najvišji del krova, od koder se ladja upravlja; teh. komandni pult ali komandna miza pult, miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov; komandni stolp stolp, iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču; komandna kabina kabina, iz katere se vodi in nadzoruje delovanje strojnih naprav; voj. komandno mesto mesto, prostor, na katerem je poveljstvo pred bojem in po njem; poveljniško mesto
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
króg Frazemi s sestavino króg:
bíti v začáranem krógu, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, kvadratúra króga, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, v velíkem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu
bíti v začáranem krógu, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, kvadratúra króga, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, v velíkem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu
Celotno geslo
Etimološki
kváder -dra m
Celotno geslo
Etimološki
kvadrȃt -a m
Celotno geslo
Etimološki
kvartīr -ja m
Svetokriški
nespodoben -bna prid. nespodoben: ſe je njemu sdelu ena ſilnu nespodobna im. ed. ž reizh ǀ nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna im. ed. ž beſſeda ſe neshlishala ǀ od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne rod. ed. ž lubesni ſe lozhit ǀ nihdar ene hude beſsede, ali nespodobniga rod. ed. s djaina nej bilu v'mej nima ǀ kadar bi jest letukaj prebival, bi ſe vtegnilu kejkaj nespodobniga rod. ed. s sgoditi ǀ nespodobno tož. ed. ž, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila ǀ kadar mosh je letu nespodobnu tož. ed. s pegervaine ſvoje shene vidil ǀ v'nezhiſtih mislih, inu v'neſpodobnim mest. ed. s djainu ǀ ſtu nespodobnih rod. mn. miſil imate ǀ ſuper ſtoj tem nespodobnem daj. mn. dellam ǀ nespodobne tož. mn. m offertne gvante ſi sazhela noſſit ǀ kadar ſte ſiti sazhnete klaffat, inu druge nespodobne tož. mn. ž rizhy tribat ǀ nespodobna tož. mn. s della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga rod. ed. s na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ nezh nespodobnishiga rod. ed. s ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju, kakor kader je terd, oster, inu neuſmilen ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi tož. mn. s della je dopernashal
Celotno geslo
Vezljivostni G
obdelováti -újem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj načrtno pripravljati kaj
/Navadno/ je zemljo in sadovnjak obdeloval (s svojo družino).
/Navadno/ je zemljo in sadovnjak obdeloval (s svojo družino).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj lastnostno boljšega
Kristale obdelujejo /z različnimi rezili/.
Kristale obdelujejo /z različnimi rezili/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno podajati kaj
Avtor /v knjigi besedilno in likovno/ obdeluje kraški svet.
Avtor /v knjigi besedilno in likovno/ obdeluje kraški svet.
4.
žargonsko kdo/kaj oblikovati koga/kaj
Tudi šola /lahko negativno/ obdeluje mlade ljudi.
Tudi šola /lahko negativno/ obdeluje mlade ljudi.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pretepati, negativno ocenjevati koga/kaj
Obdelovali so ga /s pestmi/.
Obdelovali so ga /s pestmi/.
6.
iz športa kdo z vajami in masažo utrjevati kaj
/Redno/ obdelujejo mišice.
/Redno/ obdelujejo mišice.
SSKJ²
oblikováti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati čemu določeno obliko: oblikovati glavo kipa; oblikovati kovino, marmor; oblikovati s kladivom, žaganjem; ročno, strojno oblikovati / oblikovati glino v posode / iz testa oblikovati cmoke / to ozemlje je oblikoval ledenik / oblikovati krošnje dreves z razpiranjem ogrodnih vej, redčenjem, rezanjem jim dajati določeno obliko
// dajati, določati predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom: oblikovati embalažo, pohištvo; oblikovati industrijske izdelke / knjigo je oblikoval znani slikar; moderno oblikovati nakit / oblikovati izložbe
2. dajati čemu določene značilnosti: pisatelj je zgodovinsko snov oblikoval dokaj svobodno / publ. oblikovati javno mnenje / publ. narodi hočejo sami oblikovati svojo usodo odločati o njej / ta doživetja so v marsičem oblikovala njegov značaj; v tistih letih se mu je oblikoval svetovni nazor / cene se oblikujejo svobodno
3. delati, ustvarjati: oblikovati volilne enote glede na število prebivalcev; z govornimi organi oblikovati glasove; oblikujejo se nove države / iz besed oblikovati stavke / igralec je svojo vlogo oblikoval prepričljivo
4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: tudi šola oblikuje mlade ljudi / publ. oblikovati strokovni kader šolati, izobraževati / oblikovati koga v harmonično osebnost
5. z besedami izražati kaj: zna jasno, jedrnato oblikovati svoje misli, predloge
6. sestavljati skupino za določene naloge; formirati: oblikovati delegacijo, vojaško enoto
1. dajati čemu določeno obliko: oblikovati glavo kipa; oblikovati kovino, marmor; oblikovati s kladivom, žaganjem; ročno, strojno oblikovati / oblikovati glino v posode / iz testa oblikovati cmoke / to ozemlje je oblikoval ledenik / oblikovati krošnje dreves z razpiranjem ogrodnih vej, redčenjem, rezanjem jim dajati določeno obliko
// dajati, določati predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom: oblikovati embalažo, pohištvo; oblikovati industrijske izdelke / knjigo je oblikoval znani slikar; moderno oblikovati nakit / oblikovati izložbe
2. dajati čemu določene značilnosti: pisatelj je zgodovinsko snov oblikoval dokaj svobodno / publ. oblikovati javno mnenje / publ. narodi hočejo sami oblikovati svojo usodo odločati o njej / ta doživetja so v marsičem oblikovala njegov značaj; v tistih letih se mu je oblikoval svetovni nazor / cene se oblikujejo svobodno
3. delati, ustvarjati: oblikovati volilne enote glede na število prebivalcev; z govornimi organi oblikovati glasove; oblikujejo se nove države / iz besed oblikovati stavke / igralec je svojo vlogo oblikoval prepričljivo
4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: tudi šola oblikuje mlade ljudi / publ. oblikovati strokovni kader šolati, izobraževati / oblikovati koga v harmonično osebnost
5. z besedami izražati kaj: zna jasno, jedrnato oblikovati svoje misli, predloge
6. sestavljati skupino za določene naloge; formirati: oblikovati delegacijo, vojaško enoto
- oblikováti se
1. knjiž., s prislovnim določilom kazati se v obrisih: vrhovi lip, podobni kupolam, so se oblikovali v daljavi / v mislih se mu je oblikovala domača hiša
2. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z v izraža, da osebek dobiva vsebino, obliko, kot jo nakazuje določilo: poroženeli deli kože se oblikujejo v luske / misel se je oblikovala v vedno bolj trden sklep
- oblikujóč -a -e:
na novo oblikujoča se organizacija
- oblikován -a -o:
moderno oblikovani sedeži; listi so oblikovani različno; ima lepo oblikovane roke
Celotno geslo
Vezljivostni G
oblikováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj delati, izdelovati kaj
Oblikovali so kovino.
Oblikovali so kovino.
2.
kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
Pisatelj je precej /svobodno/ oblikoval zgodovinsko snov.
Pisatelj je precej /svobodno/ oblikoval zgodovinsko snov.
3.
kdo delati, ustvarjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Skrbno/ so oblikovali volilne enote glede na število prebivalcev.
/Skrbno/ so oblikovali volilne enote glede na število prebivalcev.
4.
kdo/kaj preurejati koga/kaj
Tudi šola /lahko negativno/ oblikuje mlade ljudi.
Tudi šola /lahko negativno/ oblikuje mlade ljudi.
5.
kdo izražati kaj
/Jasno/ je oblikoval svoje misli, predloge.
/Jasno/ je oblikoval svoje misli, predloge.
6.
kdo sestavljati kaj
Oblikovali so delegacijo.
Oblikovali so delegacijo.
SSKJ²
operatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na operacijo:
a) operativna odstranitev obolelega tkiva; operativno zdravljenje / operativni trakt v bolnišnici
b) operativni bataljon; operativna enota / operativni oficir; operativno poveljstvo / vojska je napredovala po operativnem načrtu / operativno območje
2. nanašajoč se na operativo: vzgajati operativni kader; operativno vodstvo / opravljati operativne naloge / operativni postopek
● publ. operativni prostori so premajhni delovni prostori; publ. ugotovili so, da policija ni bila dovolj operativna uspešna, zavzeta
♦ aer. operativni dnevnik letala; ekon. operativni plan podrobno, natančno podan načrt za krajše časovno obdobje; operativna evidenca sprotno (dnevno) spremljanje poslovnih dogajanj; navt. operativna obala obala, urejena za pristajanje ladij
1. nanašajoč se na operacijo:
a) operativna odstranitev obolelega tkiva; operativno zdravljenje / operativni trakt v bolnišnici
b) operativni bataljon; operativna enota / operativni oficir; operativno poveljstvo / vojska je napredovala po operativnem načrtu / operativno območje
2. nanašajoč se na operativo: vzgajati operativni kader; operativno vodstvo / opravljati operativne naloge / operativni postopek
● publ. operativni prostori so premajhni delovni prostori; publ. ugotovili so, da policija ni bila dovolj operativna uspešna, zavzeta
♦ aer. operativni dnevnik letala; ekon. operativni plan podrobno, natančno podan načrt za krajše časovno obdobje; operativna evidenca sprotno (dnevno) spremljanje poslovnih dogajanj; navt. operativna obala obala, urejena za pristajanje ladij
- operatívno prisl.:
operativno zdraviti; operativno samostojen oddelek
Celotno geslo
Frazemi
pérje Frazemi s sestavino pérje:
bahati se s pávjim pérjem, baháti se s tújim pérjem, kítenje s tújim pérjem, kítiti se s pávjim pérjem, kítiti se s tújim pérjem, krasíti se s tújim pérjem, pávje pérje, ponášati se s tújim pérjem, postávljati se s tújim pérjem, šopíriti se s pávjim pérjem, šopírjenje s tújim pérjem
bahati se s pávjim pérjem, baháti se s tújim pérjem, kítenje s tújim pérjem, kítiti se s pávjim pérjem, kítiti se s tújim pérjem, krasíti se s tújim pérjem, pávje pérje, ponášati se s tújim pérjem, postávljati se s tújim pérjem, šopíriti se s pávjim pérjem, šopírjenje s tújim pérjem
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
podati -am dov. podati: greſte h' taiſti perſoni, roko ij podaſte 2. mn., ſazhnete s' tajſto shlobedrat ǀ kader prideio pred Zerku mu kluzh podadò 3. mn. ǀ karsheniki pak shivem eniga piſselza kruha nepodadò +3. mn. ǀ podai vel. 2. ed. hitru noge, de tudi yh odseka podati se 1. podati se, odpraviti se: ſe ne boij v'te nar vekshi neuarnosti podati nedol. ǀ nikar taku nepametnu v'leta ſtan ſe podati nedol. ǀ ti ſe neboysh, ne premishlish v' kakorshno nesgruntano nevarnoſt ſe podash 2. ed. ǀ vezhkrat v'nevarnost ſe poda 3. ed. ǀ Ta kateri ſpomni na Boga, v' greh ſe nepodà +3. ed. ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate 2. mn. ǀ ſamy od ſebe v'nevarnost, inu v' skushnave ſe padadò 3. mn. ǀ Ioh, inu gorè! tem kateri v'te narvekshi neuarnostj ſe podaio 3. mn. kadar hozhejo nijh hude, inu greshne shelje dopernesti ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal del. ed. m ǀ v'te narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali del. mn. m, inu po cellim ſvejtu ſo pridiguali 2. vdati se, predati se, prepustiti se, zapasti, podvreči se: Spovednik bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati nedol. ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil, kateru v' kratkem zhaſſu bi ſe bilu moglu njemu podat nedol. ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam 1. ed., inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel ǀ sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim Saurashnikom ſe v' roke volnu podash 2. ed. ǀ sakaj v'njega S. roke ſe nepodash +2. ed. ǀ Bogu sa takrat odpovej, hudizhu pak ſe poda 3. ed. ǀ kadar eden enkrat oherny ſe podà 3. ed. nikuli ſe nemore naſitit slata ǀ ſe puſte lahku premagat od skushnau tiga hudizha, ter slednimu grehu ſe podadò 3. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom podadè 3. mn. ǀ shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu grehu nepadaio +3. mn., kakor moshie ǀ Nikar vezh hudizhu ſe nepodajte +vel. 2. mn. ǀ s'mladiga tej nezhistosti ſe je podal del. ed. m ǀ ſe je v' volo Boshio podala del. ed. ž, inu ſvejſtu ſvojmu Pomozhniku S. Antonu de Padoua perporozhovala ǀ v'taiſtem reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala del. ed. ž v' roke Boshje ǀ vy pak nehvaleſhni ſte ſe hudizhu podali del. mn. m ǀ s'mladiga ſe ſo bile tej nezhistosti podale del. mn. ž, inu v'taisti ſe ſo bile seſtarale
Celotno geslo
Pohlin
]
Jezikovna
Razlika med izrazoma »tirnica« in »tračnica«
Zanima me, kakšna je pravzaprav razlika med besedama tračnica in tirnica. Če pogledam v SSKJ je opisano enako, pa kljub temu sprašujem, ali je kakšna razlika.
selfiestick, selfie stick, sêlfistík samostalnik moškega spola
- zložljiva, raztegljiva palica, na konec katere se za lažjo izdelavo selfija pritrdi prenosni telefon, manjša kamera SINONIMI: selfi palica
Svetokriški
Sirus -a m osebno lastno ime Sirec, Aramejec: morebiti bi bil ſpet prishal en Naman Syrus im. ed. ǀ Gdu nevej de Naman Syrus im. ed. Krajlize Candacis General skuſi braine Iſaia Preroka je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga ǀ je reis de Amon Syrus im. ed. je bil ſilnu bogat ǀ Naaman Sirus im. ed. en shlathni Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ Kader je hotel osdravit Naamana Syruſa tož. ed. 1. → Naaman 2. → Aman; → Sirija
Vorenc
skupaj prisl., F40, coalere, ſe v'kupai rediti, s'raſti, ṡkupai raſti; combibere, ṡkupai s'enim pyti; copulatè, ṡkupai; febris, epiala, kader je enimu vrozhe, inu marṡlu ṡkupai; idipsum, vſe ṡkupai; invicem, ṡkupai, pruti en drugimu, eden pruti timu drugimu; simul, ṡkupai, rèd; tremiſsus, ena jeid od vezh riht ṡkupai; una, ṡkupai, kmalu
Svetokriški
smet -i ž smet: ſmeti tož. mn. po gaſi pobira, inu v'hisho noſsi ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine, inu v' neſnashne ſmety tož. mn. teh grehou ǀ kader ſvojo kambro pometa, de bi vſe ſmety tož. mn., inu gnuſobe vun ſpravil
SSKJ²
srednjemedicínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na srednjo medicinsko šolo: srednjemedicinski oddelki / publ. srednjemedicinski kader
nanašajoč se na srednjo medicinsko šolo: srednjemedicinski oddelki / publ. srednjemedicinski kader
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 71
Dostopnost