cigára -e ž (ȃ)
tobačni izdelek, zvit iz kosov tobačnih listov: kaditi cigare; prižgati, vleči, žvečiti cigaro / havanska cigara
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
cigaréta -e ž (ẹ̑)
tobačni izdelek iz razrezanega tobaka, zavitega v papirček: cigareta gori, ugasne; kaditi, prižgati, vleči, zviti cigareto; lahke, močne cigarete; cigarete s filtrom; škatlica cigaret; doza za cigarete / cigareta slabo vleče; odpovedati se cigaretam kajenju cigaret
tobačni izdelek iz razrezanega tobaka, zavitega v papirček: cigareta gori, ugasne; kaditi, prižgati, vleči, zviti cigareto; lahke, močne cigarete; cigarete s filtrom; škatlica cigaret; doza za cigarete / cigareta slabo vleče; odpovedati se cigaretam kajenju cigaret
SSKJ²
čadíti se -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím tudi čáditi -im nedov. (ī í; ā ȃ)
knjiž. kaditi se: oljna leščerba se čadi; zubelj ni migotal in se ni čadil
knjiž. kaditi se: oljna leščerba se čadi; zubelj ni migotal in se ni čadil
SSKJ²
dílati -am nedov. (ȋ) pog.
preprodajati, razpečevati mamila: ko bom nehal kaditi, bom nehal tudi dilati
preprodajati, razpečevati mamila: ko bom nehal kaditi, bom nehal tudi dilati
- dílati se
pogajati se: dilati se okoli cene; vlada se je dilala z naftno družbo za cene bencina
SSKJ²
dímiti -im nedov. (ī ȋ)
izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja; prekajevati: dimiti svinjsko meso; dimiti ribe
♦ čeb. dimiti čebele puhati dim v panj, da se čebele pomirijo
izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja; prekajevati: dimiti svinjsko meso; dimiti ribe
♦ čeb. dimiti čebele puhati dim v panj, da se čebele pomirijo
- dímiti se
kaditi se: požgana vas se je še dimila; mokre veje so se na ognju močno dimile / v mestu so se dimile neštete tovarne / pečica se dimi
- dimèč -éča -e:
dimeča se drva
SSKJ²
dokadíti -ím dov., dokádil; dokajèn (ī í)
kaditi do konca: dokaditi cigareto, pipo / dokadil je in vstal
kaditi do konca: dokaditi cigareto, pipo / dokadil je in vstal
SSKJ²
dovolíti -vólim dov. (ī ọ́)
1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje
● preveč dovoli otroku je preveč popustljiv do njega; ekspr. kdo vam je dovolil tu kaditi in popivati ne smete; evfem. ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo prepovedujem ti
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža vljudnost
a) pri nagovoru: dovolite, da vam iskreno čestitam; dovolite, da vam zastavim tole vprašanje; saj dovolite? je vprašal sopotnika in prisedel
b) pri seznanjanju: dovolite, moje ime je XY; dovoli, da ti predstavim svojo ženo
c) pri ugovarjanju, zavrnitvi: »Niste poskrbeli za nova delovna mesta,« je rekla novinarka. »Dovolite! Tega nisem nikoli obljubljal,« se je branil politik / ekspr. dovoli, da dvomim o tem
3. zastar. privoliti: naposled je le dovolil v ta zakon
1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje
● preveč dovoli otroku je preveč popustljiv do njega; ekspr. kdo vam je dovolil tu kaditi in popivati ne smete; evfem. ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo prepovedujem ti
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža vljudnost
a) pri nagovoru: dovolite, da vam iskreno čestitam; dovolite, da vam zastavim tole vprašanje; saj dovolite? je vprašal sopotnika in prisedel
b) pri seznanjanju: dovolite, moje ime je XY; dovoli, da ti predstavim svojo ženo
c) pri ugovarjanju, zavrnitvi: »Niste poskrbeli za nova delovna mesta,« je rekla novinarka. »Dovolite! Tega nisem nikoli obljubljal,« se je branil politik / ekspr. dovoli, da dvomim o tem
3. zastar. privoliti: naposled je le dovolil v ta zakon
- dovolíti si
upati si, drzniti si storiti kaj: dovolil si je neslano šalo; misliš, da si lahko vse dovoliš / dovolil sem si kritiko njegovega dela / kot vljudnostna fraza: dovolil bi si navesti nekaj primerov; dovolil bi si opozoriti še na to dejstvo
● ne morem si dovoliti tolikšnega razkošja privoščiti
- dovóljen -a -o
1. deležnik od dovoliti: kongres ni bil dovoljen; ali je dovoljeno vprašanje; pristopil je k mizi, vprašal: Dovoljeno? in sedel
2. dopusten1: dovoljena hitrost; zoper odločbo je dovoljena pritožba; sam.: nogometna tekma je prešla meje dovoljenega
SSKJ²
SSKJ²
hášiš -a m (ȃ)
mamilo iz smole indijske konoplje: kaditi hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša
mamilo iz smole indijske konoplje: kaditi hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša
SSKJ²
izkadíti2 -ím tudi skadíti -ím dov., izkádil tudi skádil; izkajèn tudi skajèn (ī í)
pokaditi: izkaditi cigareto / danes je izkadil že nekaj pip
pokaditi: izkaditi cigareto / danes je izkadil že nekaj pip
- izkadíti se tudi skadíti se
1. prenehati kaditi se: drva so se izkadila; brezoseb. zdaj lahko zapreš okno, se je že izkadilo
2. kadeč se priti iz česa: počasi se je dim izkadil skozi špranje; pren., ekspr. mračne misli so se izkadile iz njegove glave
3. ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: jeza se ji je že izkadila; navdušenje se jim bo kmalu izkadilo; pijanost se mu še ni popolnoma izkadila
● ekspr. počakaj, da se mu vino izkadi da se strezni; da se mi takoj izkadiš odideš, izgineš
SSKJ²
joint tudi džôint tudi džôjnt -a [džôjnt] m (ȏ)
cigareta iz marihuane, hašiša: kaditi, pokaditi joint; prižgati joint; zvijati, zviti (si) joint; ogorki jointov
cigareta iz marihuane, hašiša: kaditi, pokaditi joint; prižgati joint; zvijati, zviti (si) joint; ogorki jointov
SSKJ²
kadílnica -e ž (ȋ)
1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice
2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico
● ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga
1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice
2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico
● ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga
SSKJ²
kadíti -ím nedov., kajèn (ī í)
1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano
2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; avt. žarg. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim
3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati
4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren)
1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano
2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; avt. žarg. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim
3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati
4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren)
- kadíti se
1. delati, oddajati dim: peč se kadi; mokra drva so tlela in se kadila
// delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi
2. brezoseb. izraža razširjanje, obstoj dima, hlapov v zraku, prostoru: iz dimnika, iz peči se kadi; iz lonca, od živine se kadi / ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči
// izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahu
● ekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo
- kadèč -éča -e:
kadeč cigareto, se je udobno zleknil; iz kadečih se loncev je prijetno dišalo; počasi je srebal kadečo se kavo; kadeča se kislina
SSKJ²
kajênje -a s (é)
glagolnik od kaditi:
a) odvaditi se kajenja; opustiti kajenje / kajenje tobaka
b) kajenje proti pozebi, slani / božično kajenje
c) pogasili so, kajenje pa še dolgo ni ponehalo
glagolnik od kaditi:
a) odvaditi se kajenja; opustiti kajenje / kajenje tobaka
b) kajenje proti pozebi, slani / božično kajenje
c) pogasili so, kajenje pa še dolgo ni ponehalo
SSKJ²
kdáj1 prisl. (ā)
1. izraža vprašanje po času, v katerem se dejanje dogaja: kdaj prideš? kdaj, pravite, začnemo zidati? kdaj in kje se je to zgodilo? ekspr. kdaj neki je začel kaditi? / ekspr.: kdaj se boš odvadil površnosti; kdaj sem pa jaz odločal nikoli / do kdaj boš doma? od kdaj je ta hiša tvoja? za kdaj je sklican sestanek? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ne spominjam se, kdaj je bil nazadnje pri nas; elipt. ura je minila, da nista vedela kdaj
2. ekspr., navadno v zvezi z že izraža veliko časovno oddaljenost: kdaj smo te že pričakovali; že kdaj bi bil moral to storiti / v hiši je od kdaj že sama revščina in lakota; prim. bogve, kdove
1. izraža vprašanje po času, v katerem se dejanje dogaja: kdaj prideš? kdaj, pravite, začnemo zidati? kdaj in kje se je to zgodilo? ekspr. kdaj neki je začel kaditi? / ekspr.: kdaj se boš odvadil površnosti; kdaj sem pa jaz odločal nikoli / do kdaj boš doma? od kdaj je ta hiša tvoja? za kdaj je sklican sestanek? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ne spominjam se, kdaj je bil nazadnje pri nas; elipt. ura je minila, da nista vedela kdaj
2. ekspr., navadno v zvezi z že izraža veliko časovno oddaljenost: kdaj smo te že pričakovali; že kdaj bi bil moral to storiti / v hiši je od kdaj že sama revščina in lakota; prim. bogve, kdove
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
mahórka -e ž (ọ̑)
zlasti v ruskem okolju tobak slabše kakovosti: zviti cigareto iz mahorke in časopisnega papirja / kaditi mahorko
zlasti v ruskem okolju tobak slabše kakovosti: zviti cigareto iz mahorke in časopisnega papirja / kaditi mahorko
SSKJ²
marihuána -e ž (ȃ)
mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje: kaditi, uživati marihuano
mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje: kaditi, uživati marihuano
SSKJ²
nargíla -e ž (ȋ)
v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo: kupiti nargilo / kaditi nargilo
v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo: kupiti nargilo / kaditi nargilo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 63
Dostopnost