kdo nerazločno govoriti besede brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
bleti blejem* nedovršni glagol
Celotno geslo
Etimološki
cẹ̑dra -e ž
SSKJ²
cigára -e ž (ȃ)
tobačni izdelek, zvit iz kosov tobačnih listov: kaditi cigare; prižgati, vleči, žvečiti cigaro / havanska cigara
tobačni izdelek, zvit iz kosov tobačnih listov: kaditi cigare; prižgati, vleči, žvečiti cigaro / havanska cigara
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
cigaréta -e ž (ẹ̑)
tobačni izdelek iz razrezanega tobaka, zavitega v papirček: cigareta gori, ugasne; kaditi, prižgati, vleči, zviti cigareto; lahke, močne cigarete; cigarete s filtrom; škatlica cigaret; doza za cigarete / cigareta slabo vleče; odpovedati se cigaretam kajenju cigaret
tobačni izdelek iz razrezanega tobaka, zavitega v papirček: cigareta gori, ugasne; kaditi, prižgati, vleči, zviti cigareto; lahke, močne cigarete; cigarete s filtrom; škatlica cigaret; doza za cigarete / cigareta slabo vleče; odpovedati se cigaretam kajenju cigaret
Celotno geslo
Etimološki
čȃd -a m
SSKJ²
čadíti se -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím tudi čáditi -im nedov. (ī í; ā ȃ)
knjiž. kaditi se: oljna leščerba se čadi; zubelj ni migotal in se ni čadil
knjiž. kaditi se: oljna leščerba se čadi; zubelj ni migotal in se ni čadil
Pravopis
čadíti se -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím in čáditi -im nedov. čádi (se) -íte (se) in -i (se) -ite (se), -èč (se) -éča (se); -íl (se) -íla (se) in -il (se) -ila (se); čadênje in čádenje; (-ít (se)/-ìt (se) in -it (se)) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) neobč. kaditi se: Leščerba (se) ~i
Celotno geslo
Etimološki
čẹ̑dra -e ž
Celotno geslo
eSSKJ16
čreda -e (čreda, črejda, čeda) samostalnik ženskega spola
1. večja skupina živali iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: čreda
2. večja skupina ljudi s skupnimi cilji, potrebami ali poreklom; SODOBNA USTREZNICA: skupnost, občestvo
FREKVENCA: 149 pojavitev v 11 delih
SSKJ²
dílati -am nedov. (ȋ) pog.
preprodajati, razpečevati mamila: ko bom nehal kaditi, bom nehal tudi dilati
preprodajati, razpečevati mamila: ko bom nehal kaditi, bom nehal tudi dilati
- dílati se
pogajati se: dilati se okoli cene; vlada se je dilala z naftno družbo za cene bencina
Celotno geslo
Etimološki
dȉm díma m
Celotno geslo
eSSKJ16
dimati -am nedovršni glagol
kot slovarski zgled kaditi, kaditi se, dimiti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
dímiti -im nedov. (ī ȋ)
izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja; prekajevati: dimiti svinjsko meso; dimiti ribe
♦ čeb. dimiti čebele puhati dim v panj, da se čebele pomirijo
izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja; prekajevati: dimiti svinjsko meso; dimiti ribe
♦ čeb. dimiti čebele puhati dim v panj, da se čebele pomirijo
- dímiti se
kaditi se: požgana vas se je še dimila; mokre veje so se na ognju močno dimile / v mestu so se dimile neštete tovarne / pečica se dimi
- dimèč -éča -e:
dimeča se drva
Pravopis
dímiti -im nedov. -èč -éča; dímljen -a; dímljenje (í ȋ; ȋ) prekajevati: kaj ~ meso, ribe
dímiti se -im se (í ȋ; ȋ) kaditi se
dímiti se -im se (í ȋ; ȋ) kaditi se
Celotno geslo
eSSKJ16
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
dokadíti -ím dov., dokádil; dokajèn (ī í)
kaditi do konca: dokaditi cigareto, pipo / dokadil je in vstal
kaditi do konca: dokaditi cigareto, pipo / dokadil je in vstal
Pravopis
SSKJ²
dovolíti -vólim dov. (ī ọ́)
1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje
● preveč dovoli otroku je preveč popustljiv do njega; ekspr. kdo vam je dovolil tu kaditi in popivati ne smete; evfem. ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo prepovedujem ti
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža vljudnost
a) pri nagovoru: dovolite, da vam iskreno čestitam; dovolite, da vam zastavim tole vprašanje; saj dovolite? je vprašal sopotnika in prisedel
b) pri seznanjanju: dovolite, moje ime je XY; dovoli, da ti predstavim svojo ženo
c) pri ugovarjanju, zavrnitvi: »Niste poskrbeli za nova delovna mesta,« je rekla novinarka. »Dovolite! Tega nisem nikoli obljubljal,« se je branil politik / ekspr. dovoli, da dvomim o tem
3. zastar. privoliti: naposled je le dovolil v ta zakon
1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje
● preveč dovoli otroku je preveč popustljiv do njega; ekspr. kdo vam je dovolil tu kaditi in popivati ne smete; evfem. ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo prepovedujem ti
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža vljudnost
a) pri nagovoru: dovolite, da vam iskreno čestitam; dovolite, da vam zastavim tole vprašanje; saj dovolite? je vprašal sopotnika in prisedel
b) pri seznanjanju: dovolite, moje ime je XY; dovoli, da ti predstavim svojo ženo
c) pri ugovarjanju, zavrnitvi: »Niste poskrbeli za nova delovna mesta,« je rekla novinarka. »Dovolite! Tega nisem nikoli obljubljal,« se je branil politik / ekspr. dovoli, da dvomim o tem
3. zastar. privoliti: naposled je le dovolil v ta zakon
- dovolíti si
upati si, drzniti si storiti kaj: dovolil si je neslano šalo; misliš, da si lahko vse dovoliš / dovolil sem si kritiko njegovega dela / kot vljudnostna fraza: dovolil bi si navesti nekaj primerov; dovolil bi si opozoriti še na to dejstvo
● ne morem si dovoliti tolikšnega razkošja privoščiti
- dovóljen -a -o
1. deležnik od dovoliti: kongres ni bil dovoljen; ali je dovoljeno vprašanje; pristopil je k mizi, vprašal: Dovoljeno? in sedel
2. dopusten1: dovoljena hitrost; zoper odločbo je dovoljena pritožba; sam.: nogometna tekma je prešla meje dovoljenega
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 171
Dostopnost