Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bolèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev
// publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v kolektivu
    boléče prisl.: vprašanje ga je boleče prizadelo; prim. boleti
SSKJ
deficitárnost -i ž (ȃ) publ. dejstvo, da je kaj deficitarno, pomanjkanje: deficitarnost nekaterih materialov; deficitarnost surovin / deficitarnost kadrov / deficitarnost nekaterih zemljepisnih področij
SSKJ
dvíg -a m (ȋ) glagolnik od dvigniti ali dvigati:
  1. a) pozdravil je z dvigom roke; dvig na prste / dvig ladje z morskega dna
  2. b) dvig cen; skrbeti za dvig produktivnosti dela / dvig zračnega pritiska, temperature
  3. c) nujno potreben je strokovni dvig kadrov
  4. č) dvig denarja v banki / knjiženje vlog in dvigov
SSKJ
dvíganje -a s (ī) glagolnik od dvigati:
  1. a) dviganje težkih bremen / priprava za dviganje potopljenih ladij / ponosno dviganje glave / glasovanje z dviganjem rok
    ♦     šport. dviganje uteži
  2. b) dviganje in padanje cen; dviganje kupne moči prebivalstva; dviganje storilnosti
  3. c) dviganje dežele iz gospodarske zaostalosti; idejno, strokovno dviganje kadrov
  4. č) dviganje denarja je omejeno na čas od 10. do 11. ure
  5. d) dviganje množic v oborožen upor
  6. e) opazovati dviganje letala
SSKJ
ekonomístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekonomizem: odpor zoper ekonomistično, racionalistično in tehnicistično ideologijo / redko vzgoja upravnih in ekonomističnih kadrov ekonomskih
SSKJ
izobrázba -e ž (ȃ) 
  1. 1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična izobrazba ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture; politehnična izobrazba ki obsega teoretično in praktično poznavanje osnov tehnike; splošna izobrazba ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti; strokovna izobrazba / njegova vsestranska izobrazba ni bila dovolj upoštevana izobraženost, razgledanost
    // stopnja glede na opravljeno šolanje v določenem šolskem sistemu: navesti v prošnji izobrazbo; stopnja izobrazbe; predpis o minimalni izobrazbi za določena delovna mesta / nižja ali osnovnošolska, srednja ali srednješolska, visoka ali visokošolska izobrazba; ima nepopolno srednjo izobrazbo / šolska izobrazba
  2. 2. glagolnik od izobraziti ali izobraževati:
    1. a) naloga zavoda je izobrazba kadrov za gospodarstvo; skrbeti za izobrazbo žensk; pravica do izobrazbe / vzgoja in izobrazba v predšolski dobi izobraževanje
    2. b) potrebna je izobrazba okusa
    3. c) izobrazba zemeljskih plasti
      ●       redko ljudje renesanse niso priznali druge izobrazbe razen antične kulture
      ♦       šol. formalna izobrazba ki jo izkazuje spričevalo določene šole; priznana izobrazba ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja
SSKJ
káder1 -dra m (á) publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre; sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov
// center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader; vodilni kader / revolucionarni kadri
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih
SSKJ
kadrírati -am nedov. in dov. (ȋ) film. določati obliko, vsebino, število kadrov: ta režiser zna dobro kadrirati / kadrirati film
    kadríran -a -o: prizori so posrečeno kadrirani
SSKJ
kadrovánje -a s (ȃ) glagolnik od kadrovati: posvetili so več pozornosti sistematičnemu kadrovanju / kadrovanje strokovnih in vodilnih kadrov
SSKJ
kúrzen -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kurz: kurzni koti / kurzni način usposabljanja kadrov; kurzna doba / kurzna razlika, vrednost
SSKJ
napóvednik -a m (ọ̑) film. iz učinkovitih kadrov celovečernega filma sestavljen kratek film, ki opozarja na njegovo predvajanje: film je izzval tolikšno zanimanje v precejšnji meri zaradi napovednika
SNB
optimizácija -e ž (á)
delanje, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimalizacija: optimizacija procesa; optimizacija proizvodnje; optimizacija poslovanja; Nenehna optimizacija stroškov temelji na večji specializaciji proizvodnje ter razvoju lastnega znanja in kadrov E ← agl. optimisation iz ↑optimizírati
SSKJ
pománjkanje -a s (ȃ) stanje, za katero je značilna odsotnost zadostne količine materialnih dobrin: v hiši je bilo pomanjkanje; trpeti pomanjkanje; pomanjkanje denarja, kruha / pohištvo kaže na pomanjkanje; živeti v velikem pomanjkanju
// dejstvo, da česa ni na razpolago v zadostni količini: pomanjkanje cementa, vode / pomanjkanje šolskih prostorov, stanovanj / pomanjkanje strokovnih kadrov / izpustili so ga zaradi pomanjkanja dokazov; pomanjkanje virov / pomanjkanje srčne kulture, samozavesti
SSKJ
sekvénca -e ž (ẹ̑) film. zaporedje več kadrov, povezanih v zaključeno celoto: uvodne sekvence kažejo, da bo film zanimiv; ogledati si nekaj sekvenc filma; dobro izdelana sekvenca plesa / filmska sekvenca
// knjiž. temu podobno zaporedje česa v kaki celoti: sklepne sekvence besedila; sekvence gibov, znakov / v igri je več tragičnih sekvenc prizorov
♦ muz. ponavljanje motiva na različnih stopnjah tonske lestvice; rel. pesem pri maši med berilom in evangelijem
SSKJ
skadrírati -am dov. (ȋ) film. določiti obliko, vsebino, število kadrov: skadrirati sceno / skadrirati film
Število zadetkov: 15