Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
búniti se -im se nedov. (ú ȗ) neustalj. upirati se, puntati se: delavci se bunijo / pog., ekspr. kaj se pa buniš!
SSKJ
búrja -e ž (ú) 
  1. 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja
  2. 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje
  3. 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta
  4. 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
SSKJ
búrjast -a -o prid. (ú) 
  1. 1. nagel, vihrav v ravnanju: ne bodi tako burjast! burjasta ženska; ekspr. burja burjasta
  2. 2. poln burje, vetroven: burjasta zima
    búrjasto prisl.: ukrenite vendar kaj, je vzkliknil burjasto
SSKJ
búšiti -im dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan
  2. 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo
    // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz
  3. 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci
    ●     ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ
búškniti -em dov. (ú ȗ) raba peša  
  1. 1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo
  2. 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo
  3. 3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh
  4. 4. preh., redko suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet
    ●     ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ
búšniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: plamen je bušnil iz strehe
  2. 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušniti v sobo; pren. kri mu je bušnila v glavo
    // s silo se zadeti ob kaj: veter mu je bušnil v obraz
    ●     ekspr. bušniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ
bútati -am nedov. (ū ȗ) 
  1. 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna
    // ekspr. močno udarjati: butati po vratih
  2. 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta
  3. 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš
    ●     ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj
    butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi
    bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča  narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči
SSKJ
bútniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop
  2. 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo
  3. 3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega
  4. 4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot
  5. 5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem
    ●     pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril
SSKJ
buzarónski -a -o prid. (ọ̑) star. ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor: buzaronski fant, kaj pa počneš!
SSKJ
cágati -am nedov. (á) nižje pog. obotavljati se, omahovati: kaj cagate in čakate
// obupavati: ne cagaj, vse se bo še uredilo
SSKJ
cándrati se -am se tudi candráti se -ám se nedov. (ȃ; á ȃ) slabš. vlačugati se, vlačiti se: kaj vem, kje se candra
SSKJ
capljáč -a m (á) 
  1. 1. ekspr. kdor koga ali kaj posnema: Cankarjevi capljači
  2. 2. igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: možicelj capljač
SSKJ
capljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo
    // slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti
  2. 2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala
    capljajóč -a -e: capljajoči koraki
SSKJ
celíti in céliti -im, in céliti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. delati kaj celo, navadno rane: mazilo celi rane; rana se nerada celi; brezoseb. ranjencu se lepo celi
● čas celi srčne rane
SSKJ
cementírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. prekrivati ali zalivati s cementno malto: cementirati tla
    // publ. delati kaj čvrsto, trdno: cementirati enotnost ljudstva
  2. 2. metal. utrjevati površino jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementirati jeklene predmete
  3. 3. cimentirati: cementirati kozarec, sod
    cementíran -a -o: cementirano gnojišče; cementirana steklenica
SSKJ
ceremónija -e ž (ọ́) ekspr. slavnost, obred po ustaljenih predpisih: opraviti pogrebne ceremonije; dvorne ceremonije; ceremonija kronanja
// nav. mn., pog. pretirano ravnanje po družabnih pravilih: samo nobenih ceremonij; kaj pa je treba teh ceremonij; predstavil se je brez ceremonij
● ekspr. ne uganjaj ceremonij ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem
SSKJ
certifikát -a m (ȃ) listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo, spričevalo: zdravniški certifikat; certifikat o izvoru blaga
♦ ekon. zlati certifikat z zlatom kriti državni bankovec ali potrdilo državne blagajne o oddanem zlatu v Združenih državah Amerike
SSKJ
cêsar -árja m (é á) 
  1. 1. v nekaterih državah vladar: avstrijski, etiopski, rimski cesar; star. svetli cesar / za cesarja Jožefa II. med vladanjem
    // star. nikjer pod cesarjem mu ni enakega
    ●     bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; star. služiti cesarja biti pri vojakih; preg. kjer nič ni, še cesar pravico zgubi kjer nič ni, ni kaj vzeti
  2. 2. zastar. denar: cesar se ga ne drži
SSKJ
cíkati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. prikrito omenjati kaj, namigovati: na kaj pravzaprav cikate? ne vem, kam cikaš / njegove besede so cikale name
    // redko na tihem želeti: vedno hodi k sosedu, menda cika na mlajšo hčer
  2. 2. redko biti nekoliko podoben čemu, vleči na kaj: barva obleke je modra, a malo cika na zeleno
  3. 3. nepreh. zaradi kvarjenja postajati, biti kisel: vino cika
SSKJ
cíkniti1 -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. prikrito omeniti kaj, namigniti: ciknila je na njegovo ponesrečeno snubitev / že vemo, zakaj je ciknil
  2. 2. nepreh. zaradi kvarjenja postati, biti kisel: vino cikne / žganje cikne po prismojenem ima priokus po prismojenem
    cíknjen -a -o: ciknjeno vino
Število zadetkov: 6468