posprêjati -am dov. (ȇ)
1. s pršenjem nanesti, zlasti kaj v obliki spreja, na kaj: Obeske posprejamo s prozornim lakom, da postanejo bleščeči
// razpršiti sprej po prostoru: Ko je pokadil cigareto, je odprl okno in prostor posprejal z dišečim razpršilcem
2. popršiti koga s sprejem: Potem ko je žrtev s solzilcem posprejal po obrazu in ji iz rok iztrgal torbico, je ropar pobegnil proti staremu mestnemu jedru E ↑sprêjati
Zadetki iskanja
Slovar novejšega besedja
SNB
SNB
potróšnica -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki kaj porablja, troši: Nisem klasična potrošnica: reklamni nagovori prodajalcev me pustijo hladno ali pa mi gredo na živce E (↑)potróšnik
ženska, ki kaj porablja, troši: Nisem klasična potrošnica: reklamni nagovori prodajalcev me pustijo hladno ali pa mi gredo na živce E (↑)potróšnik
SNB
potujíti -ím dov. (ī í)
narediti kaj tuje s postopnim vnosom tujih prvin v družbo, jezik: Osrednje medije so postopoma potujili E (↑)tujíti
narediti kaj tuje s postopnim vnosom tujih prvin v družbo, jezik: Osrednje medije so postopoma potujili E (↑)tujíti
- potujíti se -ím se dov. (ī í)
privaditi se tujemu v družbi in jeziku in to postopoma tudi prevzeti: Zdi se mi, kakor da bi se bila potujila tudi že naša lepa zemlja sama, celo tista čudovita ljubljanska ravan
SNB
pozicioníranje -a [pozicijoniranje] s (ȋ)
1. umeščanje česa, iskanje mesta za kaj, zlasti v političnem, poslovnem svetu: politično pozicioniranje; Osebno menim, da je prišel čas, ko bi morali poiskati novo vizijo pozicioniranja gospodarstva
2. določanje lege v prostoru: satelitsko pozicioniranje; Vojaški sateliti za globalno pozicioniranje omogočajo spremljanje vsakega tovornjaka na cesti E ↑pozicionírati
1. umeščanje česa, iskanje mesta za kaj, zlasti v političnem, poslovnem svetu: politično pozicioniranje; Osebno menim, da je prišel čas, ko bi morali poiskati novo vizijo pozicioniranja gospodarstva
2. določanje lege v prostoru: satelitsko pozicioniranje; Vojaški sateliti za globalno pozicioniranje omogočajo spremljanje vsakega tovornjaka na cesti E ↑pozicionírati
SNB
pozicionírati -am [pozicijonirati] nedov. in dov. (ȋ)
umeščati kaj, iskati mesto za kaj, zlasti v političnem, poslovnem svetu: strateško pozicionirati podjetje; Za proizvajalca je pomembno, da pozicionira svojo blagovno znamko, stoji za njo in jo predstavlja porabniku E ← nem. positionieren iz ↑pozícija
umeščati kaj, iskati mesto za kaj, zlasti v političnem, poslovnem svetu: strateško pozicionirati podjetje; Za proizvajalca je pomembno, da pozicionira svojo blagovno znamko, stoji za njo in jo predstavlja porabniku E ← nem. positionieren iz ↑pozícija
SNB
prèdnaročnína -e ž (ȅ-ī)
predhodno, vnaprej plačana naročnina na kaj: Projekt zbornika se mora dokončati že zaradi tega, ker so nekatera društva že plačala prednaročnino E (↑)pred... + (↑)naročnína
predhodno, vnaprej plačana naročnina na kaj: Projekt zbornika se mora dokončati že zaradi tega, ker so nekatera društva že plačala prednaročnino E (↑)pred... + (↑)naročnína
SNB
prèdnastavítev -tve ž (ȅ-ȋ)
predhodna, vnaprejšnja nastavitev: scenska prednastavitev; prednastavitev temperature; izbor prednastavitev; Zanimiv je menu s prednastavitvami slike za različne režime dela, odvisno od tega, za kaj monitor uporabljamo E ↑prèdnastáviti
predhodna, vnaprejšnja nastavitev: scenska prednastavitev; prednastavitev temperature; izbor prednastavitev; Zanimiv je menu s prednastavitvami slike za različne režime dela, odvisno od tega, za kaj monitor uporabljamo E ↑prèdnastáviti
SNB
predstavítveni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s predstavitvijo: predstavitveni spot; predstavitvena stran; predstavitveno gradivo; Seveda se je poznalo, da niti doma, kaj šele v tujini, nismo vajeni napornih predstavitvenih turnej ob izidu nove knjige E (↑)predstavítev
ki je v zvezi s predstavitvijo: predstavitveni spot; predstavitvena stran; predstavitveno gradivo; Seveda se je poznalo, da niti doma, kaj šele v tujini, nismo vajeni napornih predstavitvenih turnej ob izidu nove knjige E (↑)predstavítev
SNB
preparkírati -am dov. (ȋ)
1. parkirati, postaviti vozilo drugam, na drugo mesto: Avto so preparkirali in zaklenili
2. fin. navidezno prodati ali zastaviti kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: Špekulantu se nikakor ne sme dopustiti, da delnice preparkira; potem jih bo pa čez nekaj let preparkiral nazaj po simbolični ceni E (↑)parkírati
1. parkirati, postaviti vozilo drugam, na drugo mesto: Avto so preparkirali in zaklenili
2. fin. navidezno prodati ali zastaviti kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: Špekulantu se nikakor ne sme dopustiti, da delnice preparkira; potem jih bo pa čez nekaj let preparkiral nazaj po simbolični ceni E (↑)parkírati
SNB
preprečeválec -lca [in preprečevau̯ca] m (ȃ)
1. člov. kdor kaj preprečuje: preprečevalec korupcije; Svoboda in odprtost sta precej bolj učinkovita preprečevalca brezvladja kot nadzor
2. snov, sredstvo, ki kaj preprečuje: To zdravilo spada med preprečevalce astmatičnega vnetja E (↑)preprečeváti
1. člov. kdor kaj preprečuje: preprečevalec korupcije; Svoboda in odprtost sta precej bolj učinkovita preprečevalca brezvladja kot nadzor
2. snov, sredstvo, ki kaj preprečuje: To zdravilo spada med preprečevalce astmatičnega vnetja E (↑)preprečeváti
SNB
prigrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr.
1. z velikim prizadevanjem doseči kaj: Trenutno je njegova edina skrb, kako se prigrebsti do napredovanja
2. z intenzivno dejavnostjo, prizadevanjem priti do česa: Zame so zdaleč najzabavnejši televizijski program prenosi sej iz državnega zbora, kadar se ljudje, ki so se prigrebli v politiko, začno prerekati o raznih vrednotah E ↑grêbsti se
1. z velikim prizadevanjem doseči kaj: Trenutno je njegova edina skrb, kako se prigrebsti do napredovanja
2. z intenzivno dejavnostjo, prizadevanjem priti do česa: Zame so zdaleč najzabavnejši televizijski program prenosi sej iz državnega zbora, kadar se ljudje, ki so se prigrebli v politiko, začno prerekati o raznih vrednotah E ↑grêbsti se
SNB
priklíc -a m (ȋ)
1. doseganje, da se kaj pojavi, nastopi: priklic informacij; tipke za priklic programa; Novi izdelki vključujejo napredne zmožnosti, kot na primer hitrejše iskanje in priklic podatkov ter dostop do vseh vrst vsebin
2. psiht. povrnitev podatka, informacije iz spomina: motnja priklica; S fotografijami ob aretaciji doživlja priklic v spomin E (↑)priklícati
1. doseganje, da se kaj pojavi, nastopi: priklic informacij; tipke za priklic programa; Novi izdelki vključujejo napredne zmožnosti, kot na primer hitrejše iskanje in priklic podatkov ter dostop do vseh vrst vsebin
2. psiht. povrnitev podatka, informacije iz spomina: motnja priklica; S fotografijami ob aretaciji doživlja priklic v spomin E (↑)priklícati
SNB
prizemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljevati (1): Svojo zgodbo prizemljuje z bogastvom zanimivih, bolj ali manj neznanih detajlov in življenjske empirije
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljevati (2): Zakon prizemljuje ljudi v realnost in jih ne pelje v fantazijo, zakon je torej preveč zahteven, realističen in ne dovolj romantičen E ↑prizemljíti
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljevati (1): Svojo zgodbo prizemljuje z bogastvom zanimivih, bolj ali manj neznanih detajlov in življenjske empirije
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljevati (2): Zakon prizemljuje ljudi v realnost in jih ne pelje v fantazijo, zakon je torej preveč zahteven, realističen in ne dovolj romantičen E ↑prizemljíti
SNB
prizemljítev -tve ž (ȋ) ekspr.
1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljitev (1): prepričljiva prizemljitev poezije; Pri prizemljitvi solidarnosti, polne zaposlenosti in sploh večje socialne pravičnosti se mora Evropa vprašati, do kam je sposobna in pripravljena iti
2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljitev (2): Za ekipo je po prvi zmagi hitro prišla tudi prizemljitev E ↑prizemljíti
1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljitev (1): prepričljiva prizemljitev poezije; Pri prizemljitvi solidarnosti, polne zaposlenosti in sploh večje socialne pravičnosti se mora Evropa vprašati, do kam je sposobna in pripravljena iti
2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljitev (2): Za ekipo je po prvi zmagi hitro prišla tudi prizemljitev E ↑prizemljíti
SNB
prizemljíti -ím dov. (ī í)
1. narediti, da zračno vozilo pristane ali da kaj ali kdo ostane na tleh: Varnostni protiteroristični ukrepi so prizemljili na stotine letal
2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljiti (1): Velja prizemljiti nekatere že evforične kupne navade domačih odjemalcev
3. ekspr. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljiti (2): Konkurenca bi marsikoga prizemljila E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
1. narediti, da zračno vozilo pristane ali da kaj ali kdo ostane na tleh: Varnostni protiteroristični ukrepi so prizemljili na stotine letal
2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljiti (1): Velja prizemljiti nekatere že evforične kupne navade domačih odjemalcev
3. ekspr. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljiti (2): Konkurenca bi marsikoga prizemljila E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
SNB
problematizíranje -a s (ȋ)
delanje, povzročanje, da kaj postane problem: javno problematiziranje; problematiziranje revolucije; Nekateri poskušajo s problematiziranjem manj pomembnih vprašanj, ki bi jih z nekaj dobre volje zlahka uskladili, preusmeriti zanimanje s temeljnih vsebinskih poudarkov E (↑)problematizírati
delanje, povzročanje, da kaj postane problem: javno problematiziranje; problematiziranje revolucije; Nekateri poskušajo s problematiziranjem manj pomembnih vprašanj, ki bi jih z nekaj dobre volje zlahka uskladili, preusmeriti zanimanje s temeljnih vsebinskih poudarkov E (↑)problematizírati
SNB
prodájatiSSKJ -am nedov. (ȃ)
- prodájati mèglo -am -- nedov. (ȃ, ə̀) ekspr.
nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga: Šarlatani so skušali na forumu prodajati meglo
SNB
prodátiSSKJ -dám dov. (á)
- prodáti mèglo -dám -- dov. (á, ə̀) ekspr.
zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav: V predvolilnem času je oblast ljudstvu prodala meglo, ki ji lahko nasedejo le tisti, ki jim še danes ni jasno, v čem je razlika med certifikati in delnicami
SNB
programíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr.
načrtno razvijati ali zavirati določene sposobnosti, lastnosti koga: programirati svoje otroke; Družba, vera, družina, celo zgodovina nas programirajo – učijo nas, kaj je dobro, kaj slabo, kaj je sprejemljivo in kaj ni E (↑)programírati
načrtno razvijati ali zavirati določene sposobnosti, lastnosti koga: programirati svoje otroke; Družba, vera, družina, celo zgodovina nas programirajo – učijo nas, kaj je dobro, kaj slabo, kaj je sprejemljivo in kaj ni E (↑)programírati
SNB
protistáviti -im dov. (á ȃ)
postaviti kaj ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: Pesnik je nekaj statičnega, nepremičnega, ravnega, ploskega, mrtvega protistavil dinamiki, vzpenjanju, višini, živosti E (↑)stáviti
postaviti kaj ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: Pesnik je nekaj statičnega, nepremičnega, ravnega, ploskega, mrtvega protistavil dinamiki, vzpenjanju, višini, živosti E (↑)stáviti
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 219
Dostopnost