Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Grogor -(j)a m osebno lastno ime Gregor: kakor pishe Grogor im. ed. Turenenſis ǀ ſamerkajte Nem. Nem. kaj pravi S. Grogor im. ed. ǀ S. Grogor im. ed. Nazianzenus pravi ǀ odgovorij S. Grogor im. ed. Niſsenus ǀ s. Grogor im. ed. Thaumat: poterdi rekozh ǀ S. Grogar im. ed. pravi ǀ na proshno S. Grogoria rod. ed. Thaumaturga ſe gane s'mejſta ǀ Pelagius poshle v'Canſtantinopel S. Grogoria tož. ed. ǀ Poshluſhaite S. Grogoria tož. ed. ǀ K' sadnimu s'S: Grogoriam or. ed. sklenem ǀ ſim perſilen sposnati s' Grogoriam or. ed. Nazianzenam ǀ pohleunu jo bom posdravil s'S. Grogoram or. ed. Thaumat. rekozh ǀ Se nenajdeo vezh Grogory im. mn., de bi te popotne v' ſvojo hisho erpreguali → Gregor(ius)
Svetokriški
grozovito prisl. grozovito: grosovitu velik je greh tiga pohujshaina ǀ Letu djaine je grosovitu ſtrashnu ǀ hudizh v' grosovitu ſtrashni podobi ſe letei Divizi prikashe ǀ kaj je tebi fardamana kazha, de taku groſovitu shraiash primer.> neusmilenoſt meni grosovitnishi naprej pride
Svetokriški
historija -e ž resnična zgodba: ena lepa hiſtoria im. ed., katera raunu ſamkaj dobru ſe rajma ǀ s' te historie rod. ed. Nem.N. bodò dol vſeli ǀ ſamerkajte leto hiſtorio tož. ed., katero pishe Diodorus ǀ shelij samerkai to historjo tož. ed. ǀ v' tey hiſtory mest. ed. samerka S. Zeno ǀ Vſe letu bom poterdil s' eno lepo hiſtorio or. ed. ǀ Iest navem ali ſo fable, ali pak hiſtorie im. mn. ǀ kaj te ſtare Rimske hiſtorje im. mn. pravio ǀ veliku histori rod. mn., inu Exempelnu naprej perneſsem ǀ vſaj ſnash brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie tož. mn. ǀ V' ſtarih hiſtoriah mest. mn. ſem bral ǀ nemorem ſamauzhat, kar ſim v'Rimiſkih hiſteriah mest. mn. bral ← lat. historia ← gr. ἱστορία ‛znanje, predstava, zgodovina, preiskava’
Svetokriški
hitro prisl. hitro: shena hitru tezhe k'Iesuſu ǀ kaj menite de taku hitru ſim jest poſabil na vaſho hudobio ǀ ta Pater hitru tezhe k'tej bolni primer.> en saſtopem Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde ǀ s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ po shlebi hitrèshi tezhe kakor po semli presež.> K'sadnimu ſe je niemu sdelu de nar hitrei bi mogal s'vinam obogatit ǀ leta ner hitrei pogaſſi ta ogin ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo vshaffaio ǀ skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen rata kakor hitro vez. takoj ko: ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil ǀ Kakor hitru je bil Adam boshio sapuvid prelomil, njegova dusha je bila umerla
Svetokriški
hoteti hočem nedov. 1. hoteti: jest hozhem 1. ed. vſe morje v'to jamo spravit, inu stozhit ǀ Poprei ozhem 1. ed. govorit od lashnikou katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh ǀ Aku hozhesh 2. ed. dolgu shiueti, imej strah Boshij ǀ vſhe sastopimo, kaj hozhes 2. ed. rezhi ǀ ſe usdigne nezhistost, inu hozhe 3. ed. Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe 3. ed. obushat ǀ de ga ozhe 3. ed. per Rihtariu ſatoshit ǀ roko ſi data, de hozheta 3. dv. priatela biti ǀ aku hozhemo 1. mn. pred oblizhe Boſhje priti ǀ Kadar ſe hozhmo 1. mn. spovedat, inu obhajat ǀ hozgemo 1. mn. s' ſolsamy naſho nezhiſto dusho osnaſhit ǀ zhe ozhemo 1. mn. kupit ǀ vij hozhete 2. mn. od shalosti zagat ǀ kaku hozhte 2. mn. de bi Bug uniga ushlishel ǀ hozhite 2. mn. tu shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa ǀ Aku hozhate 2. mn. greha ſe varuat ǀ pred nymi hozheo 3. mn. myr imeti ǀ Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio 3. mn. taiſte Firshte ǀ sa suojga krajla ga hozhejo 3. mn. imejti ǀ Meſſary pak hozheó 3. mn., de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe hozhio 3. mn. taistiga greha prau ſpovedat ǀ ako pak hozhjo 3. mn. nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti ǀ nas kozheo 3. mn. v' greh perpravit ǀ otrokam puſtj, de dellaio kar hote 3. mn. ǀ raunu tu je hotel del. ed. m nam saſtopit dati Iob ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu del. ed. m objeti ǀ Aku bode hotal del. ed. m tebe v'keho svesaniga djati ǀ Bug hotil del. ed. m de bi taKu ne bilu rejſs ǀ Bug jo ne bo hatel del. ed. m imeti ǀ jeſt bi kotel del. ed. m moj leben vagat ǀ od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela del. ed. ž lozhit ǀ jem nej hotla del. ed. ž vezh pokorna biti ǀ Serce mu je hotelu del. ed. s ſe vtergat ǀ Vy dua bi hotela del. dv. m ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ ſo hoteli del. mn. m en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel ǀ Atteniensary ſo ga hotle del. mn. m perſilit ǀ ſo nekotere dekelze ga hotele del. mn. ž kupit 2. pomožni glagol za tvorbo prihodnjika: Ti ſi Petrus, inu na leto Skalo hozhem 1. ed. jeſt sydati mojo Cerkou ǀ poidi s' mano hozheua 1. dv. mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva, jutre pak hozheva 1. dv. mojga ſijnu snejsti ǀ ſe toshi zhes Iudje kadar ſo bily sklenili de hozheo 3. mn. Christusa vumorit ǀ Dauid nej hotel del. ed. m Boga sa myr proſsit ǀ jest bi n'hotel del. ed. m, de bi ſe kateri taku hudoben nashal ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel del. ed. m ǀ Ta hudi pak li hitel del. ed. m rezhi ǀ nihdar ij nej hotela del. ed. ž odpustiti ǀ jeſt bi n'hotela del. ed. ž vboga biti ǀ letu truplu, kateru ſe nej hotelu del. ed. s postit ǀ nej ſo hoteli del. mn. m dobra djajna doparnashat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli +del. mn. m pomuiat kjekaj pojti zanikane sedanjiške oblike n'hozhem 1. ed. shpota ſturiti moy shlahti ǀ vam n' hozhem 1. ed. tiga troshta okratit ǀ ſedaj ſe nezhem 1. ed. vezh zhudit de Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna ǀ n'hozhesh 2. ed. yh k'tuoj ohzeti pustiti ǀ nhozhesh 2. ed. tvoj reuni ſtan ſpoſnati ǀ nozhesh 2. ed. povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ n'hozhes 2. ed. Kroh jeiſti ǀ Nehozhesh 2. ed. faliti ǀ nikar negolufaj, aKu nezhesh 2. ed. ogolufan biti ǀ n'hozhe 3. ed. ni mene, ni ozheta bugat ǀ meni nozhe 3. ed. pomagat ǀ ſdai nezhe 3. ed. tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh 3. ed.+ vejdit sa pokorshzhino pruti ſvojmu ozhetu ǀ ſta bila perſegla, de n'hozheta 3. dv. od pyanzhvojna nehat ǀ my n'hozhemo 1. mn. vezh poshlushat vaſhe fable ǀ aku v'tej ſodbi nhozhemo 1. mn. falliti ǀ ſe imamo varvat hudu ſodit, aku n' hozhomo 1. mn. ſojeni biti ǀ nihozhemo 1. mn. my nasho dusho ſa lashko deshelo dati ǀ neprej vsemiteſi de n'hozhete 2. mn. vezh pregreshit ǀ sakaj n'hozhte 2. mn. enu malu terpejti ǀ zhe meni nhzhete 2. mn. vero dati ǀ aku n'hozheo 3. mn. hudo ſmert ſturiti ǀ n'hozheio 3. mn. vezh praviga Boga molit ǀ nozhejo 3. mn. enu malu pomujat ǀ aku meni verjeti n'hozhejo 3. mn. ǀ nhozheo 3. mn. bugat hoteti reči pomeniti (v prevodu): Kaj menio Nem. Nem. de hozhe rezhi 3. ed. ta Latinska beſſeda Religio ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: 3. ed. Noua Savesa ǀ Jubal, katiru imè hozhe rezhi 3. ed. odpuszhaine ǀ leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi 3. ed. zhiſt ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi 3. ed. dò vekoma sgublen biti ǀ premislite kaj hozhe rezhi 3. ed. do vekoma v' paklenskim ognu goreti Zveza hoteti reči se uporablja tudi v dobesednem pomenu, npr. S'kusi katere beſsede nam hozhe rezhi, de my nihdar nemamo zagat nad milostio Boshjo.
Svetokriški
hud -a prid. slab, hud: velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič: enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal
Svetokriški
Iksion m osebno lastno ime Iksion: kaj drugiga ty Poeti nam ſo hoteli dati saſtopit s'kusi taiste martre, katero terpè Ixion im. ed., Prometheus, Sisyphus ǀ Ixion im. ed. pak je na enem koleſsu perbit, kateru nuzh, inu dan ſe verti, taku de Ixion im. ed. nihdar pres martre nej (I/2, 187) Iksíon, gr. Ἰξίων, tesalski kralj, ki mu je po nasilni smrti Zevs podaril nesmrtnost, kasneje pa za večno privezal na vrteče se ognjeno kolo, ker je zapeljeval Hero.
Svetokriški
ime -na s ime: Ie njega Imè im. ed. bilu imenovanu ǀ moje ime im. ed. je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio Juri ǀ enimu je bilu imẽ im. ed. Zaroe ǀ Angeli nej ſo drugiga imena rod. ed. dali temuzh Iesus Nazarenski ǀ nej ſo bily vuredni zhloveſkiga imèna rod. ed. ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu Imenu daj. ed. bosh imel ǀ je bil tudi perloshil en pushtob imeni daj. ed. njegove shene ǀ enu lepu imè tož. ed. je bil nij dal ǀ Satorai v' letu S. ime tož. ed. je ſaupal ǀ MARIA Diviza v' imeni mest. ed. shenskiga ſpola ǀ hualen bodi ta, kir pride v'imeni mest. ed. tiga Gospuda ǀ pride v'imèni mest. ed. tiga Goſpuda ǀ on v' imenie mest. ed. Boshim vam reſnizo povei ǀ po Imenu mest. ed. povej gdu je on ǀ v'imenu mest. ed. tiga Vſigamogozhiga Boga je Dauida proſsil sa myr ǀ v' tvojm Svetem Jemenu mest. ed. ſmò Karsheni ǀ tulikain ſe shtima s'tem s: Imenam or. ed. ǀ kadar s' njegovim S. Jmenam or. ed. shentujeio ǀ je bil piſsal eni shlahtni Gospej Celantia s'imenam or. ed. ǀ Aku li s'imenom or. ed. ste karsheniki, s' djainom pak Ajdij ǀ sposnal bode tudi uni Menih Cunus is imenom or. ed. ǀ en S. Shkoff s'menom or. ed. Stephan je vezhkrat ſfaril ǀ kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena im. mn., ter perglihe pomeneio ǀ trydeſſeti taushent imen rod. mn. ſo njemu naprei brali is Bukui ǀ nyh jmena im. mn. ſo noter sapiſſane ǀ Mashnik stariga Testamenta je na suojh ramah noſsil imena tož. mn. Israelovih otruk sapiſsane ǀ zhudna jmena tož. mn., inu podobe ſam ſebi da hudo ime slab glas: de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè tož. ed. perpravil ǀ Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè tož. ed. perpravit ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè tož. ed. perpravi ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu ime tož. ed. s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ natura taiſtom da sramoshlivoſt, inu ſtrah, de bi venu hudu ime tož. ed. neprishle
Svetokriški
imeniten -tna prid. imeniten: Joſve je bil en imeniten im. ed. m Volshiak ǀ ta imenitin im. ed. m Philoſophus Pythagoras je djal ǀ kakor je bil odgovuril ta imenitni im. ed. m dol. Vuzhenik Bartholomæus de Scobar ǀ kakor yh je bil navuzhil ta iminitni im. ed. m dol. Kuhar Leucones ǀ una imenitna im. ed. ž greshniza Catharina ta lepa imenovana ǀ od tiga imenitniga rod. ed. m Philoſopha Pitogorosa ǀ Kaj ſe je bilu sgudlu unimu imenitnimu daj. ed. m Beſedniku ǀ ſtu drugih peldou hualio, katere ty imenitni im. mn. m Malary ſo ſmalali primer.> Veliku je bilu Mashnikou, ali trye ſo ti imenitnishi im. mn. m → imenit
Svetokriški
imeti imam nedov. 1. imeti: vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati: kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči: ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti: Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen: Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
Svetokriški
ino vez. in: je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ S: Pridigam ſe ſo posmehuvali, jnu shpotali ǀ pred oblizham tiga ſerditiga, inv pravizhniga Rihteria Nebeſkiga ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl ǀ ſo bily veliKu grèshnishi; ìnu hudobniſhi ǀ Sadoſti bodi tebi, de Svetniki, înu Svetu piſſmu tebe sagvisha ǀ inù ſmerdejti sazhne ǀ je poshgal Sodomo inn Gomoro ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam shtima ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu ſe lubi, inushtima ǀ ſe je treſsil, iuu milu jokal ǀ enimu bogatimu Gospudu shlushil, in ta Gospud je njega en dan vuprashal kaj hozhe sa suoj lon imejti ǀ Si vidil kugo, ino morjo ǀ inu gerd, onu oſtuden Kakor ena nepametna shiuina rata ǀ kaj Goſpud Bug pravi, no is Nebeſſ nam govarj ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo V korpusu je 14573 zapisov inu, inv, inn, iuu ipd., ki kažejo na izgovor inu, 40 in, 7 ino, 1 no in 1 nu. Zapis onu je tiskarska napaka.
Svetokriški
iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Svetokriški
izbrati -berem dov. izbrati: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti, ſakaj jeſt neveim katero bi imel sbrati nedol. ǀ jeſt ſi sberem 1. ed. leta kamen, de bom letukaj ſedel na ſodni dan ǀ rezi kaj ſi sdaj sberesh 2. ed. ǀ Moja ſveſta shlushabniza, sberiſi vel. 2. ed.+ ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Sberiteſi vel. 2. mn.+, inu isvoliteſi sa vasho Vishishi to, katera je ta ner bulshi ǀ ſi je bil sbral del. ed. m pet zhiſtyh kamenu ǀ rajshi ſi bosh sbrala del. ed. ž to vezhno paklensko martro ǀ kaj menite Nem. Nem. de ona dua ſta ſi sbrala del. dv. m ǀ rayshi ſi ſo sbrali del. mn. m to grenko ſmert, kakor de bi bily en ſam greh dopernesli ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus je djal, de bi te dushe v' vizah ſi sbrale del. mn. ž vſe martre, inu terpleine preſtati Prim. enakopisnico → zbrati1.
Svetokriški
izgovor -(j)a m izgovor, tj. nepristno opravičilo: nimamo obeniga sguvora rod. ed., de bi ne mogli Boga lubit ǀ Shentuaviz pak nima obeniga ſguvora rod. ed. ǀ Nemorite obeniga praviga sgovorja rod. ed. najti ǀ kaj s'en sguvor tož. ed. bomo nashli ǀ Na ta sguvor tož. ed. ſò ga bily s' myram puſtili ǀ kaj s'en urshoh, ali ſguvor tož. ed. bosh naſhal ǀ my ſtu sguvorou rod. mn. najdeimo nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ kulikain ſguvoru rod. mn. ſe najde, kadar kaj ti sapovesh ǀ stu sguvoru rod. mn. najdemo, de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ ſtu ſgovoru rod. mn. naide, de plazhilu od naſha
Svetokriški
izgubljen -a prid. 1. izgubljen: kadar ta sgubleni im. ed. m dol. ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho ǀ je mogal petlat, kakor uni ſgubleni im. ed. m dol. ſijn ǀ ti ſi taista sgublena im. ed. ž ouzhiza, Katera ſi seshla v' pushavo tega greha ǀ dokler te S. manunge nemate je vſe sgublenu im. ed. s ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga rod. ed. m Sinu ǀ s'kuſi taiſto pergliho te sgublene rod. ed. ž auzhize ǀ pomejta hisho de bi ta sgubleni tož. ed. m dol. denar nashla ǀ ſpumni na uniga sgubleniga tož. ed. m ži. Sinu ǀ To sgubleno tož. ed. ž erbszhino Nebeshko supet ſmo bilij doſegli ǀ tezhe sa leto ſgubleno tož. ed. ž ouzhizo ǀ letu sgublenu tož. ed. s klaſsovje bo pobral ǀ de bi molili, inu mashuvali, de bi supet tu sgublenu tož. ed. s nashil ǀ zhe bote … s'tem ſgublenem or. ed. m ſynam vasho pregreho ſpovedali ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim or. ed. m Sijnam ǀ ter rezite s'tem sgublenin or. ed. m Synom ǀ ſo reſtroſeni po ſvejtu, kakor te sgublene im. mn. ž ouze ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih rod. mn. ǀ Tem ſgublenem daj. mn. je pravi pot prutu desheli tyh isvolenyh ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati te sgublene tož. mn. ž ovzhize ǀ te pravizhne polona, inu te sgublene tož. mn. ž dushe isvelizha ǀ njemu hozhe ſupet vſe njega dobra della ſgublena tož. mn. s poverniti 2. pogubljen: aku bosh mene ſodil po moj pregrehi ſim sgublen im. ed. m ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi dò vekoma sgublen im. ed. m biti ǀ dove koma bi bil ſgublen im. ed. m ǀ Poverni nasaj kar tebi po pravizi neshlishi, ſizer tvoia dusha je sgublena im. ed. ž ǀ de bi ta dusha nebila ſgublena im. ed. ž
Svetokriški
Izidor(us) -ra m osebno lastno ime Izidor: Poshlushaite kaj pravi S. Iſidorus im. ed. ǀ Kmet je bil Isydorus im. ed., inu vener je bil G: Bogu dopadezh ǀ Kir ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno Iſidorus im. ed. Clarius, ter gori saupye ǀ Iſidorus im. ed. Paluſiota je sapiſſanu puſtil ǀ kir Isidorus im. ed. Clar: naſs opomina rekozh ǀ Isidorus im. ed. pishe od teh tiz Alcedines imenovanih ǀ velik ſvetnik je bil Sveti Jſidorus im. ed. ǀ je piſsanu puſtil Iſidor im. ed. ǀ kateru vſe S. Isidor im. ed. sklene ǀ beſſede S. Iſidora rod. ed., katere lepu ſemkaj ſe raimaio ǀ na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu. En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole Iſidoru daj. ed. 1. Sv. Ízidor Sevíljski (pribl. 560–636), škof, cerkveni učitelj; → Izidorius 2. Sv. Ízidor (umrl 1150), kmet; → Hizidor(us) 3. → Klarius 4. → Peluziota
Svetokriški
izpraševati -ujem nedov. izpraševati: Satorai je potrebnu poprej dobru vasho vejst sprashuati nedol. ǀ satorai treba fliſſnu pred ſpuvidio vejſt ſprashuati nedol. ǀ leti ſo dolshni dalej svojo vejst spraſhuati nedol. ǀ Gospoda naprei vſame Jeremia, ga sazhneio ſpraſhovati nedol., kaj je pridigval ǀ sa volo tiga tuojo vejst poprej flisiK sprashuvati nedol. ſi dolshan ǀ je terbej poprej fliſsik svojo vejst spraſhuat nedol. ǀ ſe je shpot dellala is Spovednika, kir hozhe vſe vejdit, inu sprashovat nedol. ǀ ſledni imà ſam ſebe, inu ſvojo vejſt fliſſik ſpraſvati nedol. ǀ grobu falli, ta Kateri pred ſpovednika poklekne Chrish sturi inu pravi Gospud spovednik sprashujteme vel. 2. mn.+ ǀ bo sprashoval del. ed. m vſe mislij, beſſede, inu djaine zhloveske ǀ Kadar pak bode terbej te ushe bode mashnik sprashual del. ed. m ǀ nei ſi spraſhual del. ed. m tuojo vejst ǀ ſam G. Bug bo ſprashoval del. ed. m, ter ſodil ǀ ga je ſprashovala del. ed. ž kod je hodil ǀ Ajdij ſo spraſhuali del. mn. m, gdu je on
Svetokriški
izvedeti -vem dov. izvedeti: na skriunim greh dopernesesh, sa kateriga obedn ſveidit nedol. nesamore ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti, sa kateriga obedn nej mogal ſvejdit nedol. ǀ nej mogal svejditi nedol., satorai je bil shalosten ratal ǀ Aurelianus prezej svej 3. ed., ter poshle po Hila ǀ Svej 3. ed. letu Ceſſar Maſſimianus, ſe mozhnu reſerdj ǀ David letu ſvej 3. ed. ſe skrie u eno luknio ǀ Kadar svei 3. ed. Koku ſe je godilu, ſposna pravizo Boshijo ǀ nikuli obedn nebo svedil del. ed. m ǀ kadar je on bil letu ſvejdil del. ed. m, y nej hotel vezh pomagat ǀ Krajl je bil letu ſveidil del. ed. m, ga h' ſebi poklizhe ǀ ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu, de nje mosh nesvedil +del. ed. m ǀ kadar letu bi ona svedla del. ed. ž, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ variſe kakor ti je luba tuoja glava, de mati nebode letu svedila del. ed. ž izvedeti se izvedeti se: vſak dan njemu kaj v'kradejo, inu vender ſe nemore svediti nedol. gdu ſo taiſti ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu +del. ed. s jo vbye, inu pokoppà
Svetokriški
izveličanje -a s zveličanje: v' maihinih rezheih ſtoy nàshe isvelizhaine im. ed. ǀ oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine im. ed. ſtoy nikuli nespumnish ǀ Danaſs je letej hishi doshlu isvelizhajne im. ed. ǀ v'tem ſtoy nashe Isvelizhejne im. ed. ǀ je lubu tebi Isvelizhenie im. ed. tuoje dushe ǀ S. Auguſtinus je djal, de isvelizaine im. ed. tiga zhloveka ſtoy v' tem dè popolnoma imà karkuli shelj ǀ S. Rèshne Rane katere ſizer ſo imele biti nashe isvelizheinie im. ed. bodo vpyle mashzuvaine ǀ poſt je isvelizajne im. ed. teh dush ǀ v' tem kir eni Isvelizainje im. ed. menjo, de ſe najde ǀ je bil urshoh, inu sazhetik njega Isvelizhajna rod. ed. ǀ na semli nemorimo isvelizheina rod. ed. doſezhi ǀ veliku greshnih dush ſo na pot tiga isvelizhaina rod. ed. perpravili ǀ sa volo nashiga Isvelizhejna rod. ed. je na stebru S. Chrisha vmerl ǀ bosh ſplavala na brejh tega Isvelizhajnia rod. ed. ǀ nej ſò hoteli poshlushat govorit ad isvelizeina rod. ed. te dushe ǀ s'Bugam govorit od isvelizeinia rod. ed. nashe dushe ǀ greshne je na pravi poot tiga isvelizajna rod. ed. perpraulal ǀ kaj je njemu k' isvelizheinu daj. ed. pomagalu ǀ kateri ſtan tej dushi k' isvelizhajnu daj. ed. je ner ble pernareden ǀ h' iſvelizhejnu daj. ed. vashe boge dushe ǀ tu S: mejstu kateru bi imelu biti nam k'nuzu, inu isvelizeinu daj. ed. ǀ ſo fliſnu kupzhovali, njegovim ſvetem navukom pokorni bily, ſapuvidi Boshje dershali, Svete Sacramente k'isvelizhainu daj. ed. ſvoje dushe obernili ǀ k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu daj. ed. tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes ǀ nej ſi nikuli obeniga k' isvelizhaini daj. ed., ampak v' grehe perpravila ǀ Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu daj. ed. ǀ Sabſtoin je tedaj na semli isvelizhaine tož. ed. yskati ǀ ſpumnite na isvelizheine tož. ed. vashe vboge dushe ǀ Shelite Isvelizhajne tož. ed. Nebeshku ǀ na nashe Isvelizhejne tož. ed. posabimo ǀ sa isvelizhenie tož. ed. nashih grèshnih dush ǀ nihdar nej miſlil na G. Boga, inu Isvelizeinie tož. ed. ſvoie dushe ǀ bo nuznu sa isvelizaine tož. ed. vaſhih dush ǀ bi ozhy nyh premiſhluajna obernili na Isvelizheinie tož. ed. ǀ sa Isvelizhejnie tož. ed. naſhijh duſh ǀ shelj Iſvelizainje tož. ed. doſezhi ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje tož. ed. ǀ sa isvelizhenje tož. ed. vashe boge dushe ǀ de bi vashe isvelizkeine tož. ed. hoteli v' semelske lushte, inu v' troshte poſtavit ǀ ludje ſo zviblali na njegovim isvelizhajnu mest. ed.
Število zadetkov: 584