Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
pomẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gespräch; p. začeti, sich in ein Gespräch einlassen, Cig.; kakšne pomenke imata med seboj? was für Gespräche führet ihr mit einander? drugih pomenkov ni imel z nikomer, LjZv.; zbirali so se gospoda na vesel pomenek, LjZv.; zasukati p., dem Gespräch eine andere Wendung geben, DSv.; — die Unterredung, C.; die Besprechung, Cig., Jan., Svet. (Rok.); die Conferenz, DZ.; — 2) die Erwähnung, C., Mik.; — 3) = pomen 1), die Bedeutung, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.); to nema pomenka, Svet. (Rok.); — die Vorbedeutung, Rog.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
priprávnost, f. die Eignung, die Zweckmäßigkeit; — die Fähigkeit, die Tauglichkeit, die Geschicktheit; določiti, kakšne pripravnosti naj kdo ima, Levst. (Pril.); p. v čem si pridobiti, DZ.
Pleteršnik
vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.-Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.-Cig., Ravn.-Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.-C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.
Število zadetkov: 3
Dostopnost