Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
plávac -vca m (ȃ) trta s srednje velikimi grozdi z okroglimi, temno modrimi jagodami, ki se goji v Dalmaciji: v novem vinogradu je nasadil plavac
// kakovostno črno vino iz grozdja te trte: naročili so liter plavca
SSKJ
plávec1 -vca m (ȃ) 
  1. 1. žival svetlo rumene barve, navadno vol, konj: na sejmu je kupil močnega plavca za oranje; osedlati plavca
  2. 2. trta z dolgopecljatimi grozdi zlato rumenkaste barve, ki se goji zlasti na Bizeljskem in v Hrvatskem Zagorju: plavec je dobro obrodil
    // manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte: navadno je pil plavca
SSKJ
ranína -e ž (í) 
  1. 1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine
  2. 2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino
    // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine
SSKJ
refóšk -a m (ọ̑) agr. trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri: saditi refošk; vinogradi refoška
// kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: piti refošk; liter refoška
SSKJ
rénski -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na Ren: renski breg / renska mesta
  2. 2. agr., v zvezi renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije: gojiti renski rizling
    // kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem: buteljka renskega rizlinga
    ♦     num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš
SSKJ
ritoznójčan -a m (ọ̑) kakovostno belo vino iz okolice Ritoznoja pri Slovenski Bistrici: steklenica ritoznojčana
SSKJ
rízling -a m (ȋ) poljud. kakovostno belo vino iz grozdja laškega ali renskega rizlinga: piti rizling; kozarec rizlinga
♦ agr. laški rizling trta z grozdi z drobnimi belimi jagodami, po izvoru iz Francije; kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte; renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi, rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije; kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem
SSKJ
rízvanec in rizvánec -nca m (ȋ; ȃ) agr. trta s srednje velikimi belimi grozdi, ki se goji zlasti v severovzhodni Sloveniji: rizvanec je bogato rodil
// manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte
SSKJ
rulándec -dca m (ȃ) kakovostno belo vino, po izvoru iz Francije: piti rulandec; nazdraviti z rulandcem
SSKJ
silvánec -nca m (ȃ) 
  1. 1. agr., navadno v zvezi zeleni silvanec trta z manjšimi zelenkastimi grozdi: zeleni silvanec je dobro obrodil / muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; sauvignon
  2. 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica silvanca
SSKJ
smedêrevka -e ž (ē) agr. trta z velikimi belimi grozdi, ki se goji zlasti v okolici Smedereva: gojiti smederevko
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica smederevke
SSKJ
šampánjec -jca m (ȃ) 
  1. 1. agr. kakovostno peneče (se) vino iz francoske pokrajine Champagne: steklenica šampanjca
  2. 2. pog. peneče (se) vino: piti šampanjec; kozarec šampanjca
SSKJ
terán -a m (ȃ) navadno v zvezi kraški teran kakovostno rdeče vino iz trte refošk, rastoče na Krasu: piti kraški teran; kozarec terana
SSKJ
tokáj -a m (ȃ) 
  1. 1. agr. trta z grozdi s srednje velikimi zlato rumenimi jagodami, ki se goji v Vipavski dolini in Brdih: gojiti tokaj in merlot
  2. 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti tokaj / briški tokaj
SSKJ
víno -a s (í) 
  1. 1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; pelinovo vino v kateremu je bil namočen pelin; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom
    ●     ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal
    ♦     agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino
    // navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina
  2. 2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom
    // s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti
SSKJ
vúgava -e ž (ū) agr. trta s srednje velikimi rumenkastimi grozdi: gojiti vugavo
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti vugavo
SSKJ
vzpòn vzpôna m (ȍ ó) 
  1. 1. glagolnik od vzpeti se: alpinisti so ponovili vzpon; plezalni vzpon; vzpon na goro; vzpon in sestop / vzpon ceste je velik / gospodarski, politični vzpon koga; umetniški vzpon gledališča; vzpon kvalitete, proizvodnje / publ.: ta dejavnost je v stalnem vzponu; umreti v vzponu moči
  2. 2. svet, ki je čedalje višji v določeni smeri: dolg, strm vzpon / cesta, proga ima več vzponov in spustov
  3. 3. razmerje med višinsko razliko v smeri navzgor in vodoravno oddaljenostjo dveh točk: izračunati vzpon; vzpon in padec
  4. 4. kar kaže, izraža, da je prišlo kaj na višjo jakostno, kakovostno stopnjo: izdelek predstavlja velik vzpon našega gospodarstva; ta podoba je zadnji mojstrov vzpon
    ♦     alp. letni, zimski vzpon; prvenstveni vzpon po smeri, ki je ni še nihče preplezal; geom. vzpon tangens naklonskega kota premice ali ravnine; žel. odločilni vzpon največji vzpon na določenem delu železniške proge, po katerem se izračuna največja dopustna teža vlaka
SSKJ
žílavka -e ž (í) 
  1. 1. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji zlasti v Hercegovini: nasaditi žilavko
    // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti žilavko
  2. 2. močen korobač iz posušene bikove žile: udariti z žilavko
Število zadetkov: 38