Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
moči morem nedov. moči: zhakam dokler ner vezh morem 1. ed. ǀ nemorem +1. ed. terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ dokler grevinge nomorem +1. ed. imèti ǀ Sapovedaj aku moresh 2. ed. deſsu de ne bo tebe ſmozhil ǀ kaj ſhe vezh morish 2. ed. sheleti, ali imejti ò verna Dusha ǀ ti nemoresh +2. ed. to gnado ijm sturiti ǀ pred Bugam vener nemorish +2. ed. sakriti ǀ tvojga blishniga nemorish +2. ed. vidit ǀ en takorshen duor ſe more 3. ed. perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore +3. ed. ǀ pravi de pres tuoje Pershone shivejti namore +3. ed. ǀ K'snaminu te savese eno rano ſi ſturita na roKi, taKu de bi lih hotela edn na tiga drugiga posabil nemorita +3. dv., saKaj ta obluba je naroKi samerKana ǀ vſy morimo 1. mn. isvelizheni biti, aku li vſakateri po ſvojm ſtanu bo shivil ǀ kaj ſe hozhe nemozemo +1. mn. vſe bity, kakor je bila S: Brida ǀ taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo +1. mn. ǀ nemoremo +1. mn. vſe bity, kakor S: Theresia ǀ My ſe memorimo +1. mn. potroshtat ǀ vy delauzi, inu poſli ne morete 2. mn. rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh vam ſo napotu de nemorite +2. mn. G: Bogu shlushiti ǀ kóku vy shene morite 2. mn. rezhi, de hudizh vaſs je omotil ǀ kakor morio 3. mn. ſprizhat taisti, kateri vezhkrat ſe per merlizhah najdeo ǀ kaku moreo 3. mn. is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ nihdar nemorio +3. mn. nyh volo ſturiti ǀ tatije okraſti tebe nemoreo +3. mn. ǀ ni vejter, ni ſonze ga nemorjo +3. mn. reſtajati ǀ enu terdu ſerze udobi, kateru nimorio +3. mn. omezhit ni dobre misli, ni Svete Pridige ǀ kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal del. ed. m branit pred Boshyo ſtrelo ǀ vekshi snamina ſvoje lubesni nam nej magal del. ed. m puſtiti ǀ grehe G. Bug nej mogàl del. ed. m vezh sanashat ǀ obeden nej migal del. ed. m nio od hudizha reshit ǀ David nej nikoli mugu del. ed. m sadosti Boga sahualit ǀ Sdaj menem de obedn ſe nemore sgovorit, de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel del. ed. m hodit ǀ ta zhlovik bi nemogal +del. ed. m od tuistih ſe lozhit ǀ takushna shlahta malu bo mogla del. ed. ž pomagat ǀ nej pryaſnoſti na semli taku velike, de bi nemogla +del. ed. ž farataria noter skrita biti ǀ obenu oroshje vas nebo moglu del. ed. s ranit ǀ yh sherma, inu brani pred vſem tem kar bi ym moglu del. ed. s shkodovat ǀ Ismael inu Iſaac … nej sta mogla del. dv. m pod eno ſtreho prebivat ǀ imaio malu buqvi, de bi ſi mogli del. mn. m pomagat ǀ vaſs ſtan vam nej napotu, de bi nemogli +del. mn. m G: Bogu shlushiti ǀ guishnu bi namogli +del. mn. m drusiga miſlit ǀ perloshnosti, katere tebe bi mogle del. mn. ž v'nezhistost perpravit K zapisu del. morel, tvorjenemu iz sedanjiške osnove, prim. še zgleda pri → premoči in → zamoči.
Svetokriški
nagnusen -sna prid. nagnusen: Koku vumadeshan, inu negnuſen im. ed. m Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni im. ed. m dol. oru ǀ ta skleda je bila negnusna im. ed. ž, nesnashna, inu ſmerdezha ǀ pres gnade Boshje, inu Smerdezha, inu negnuſna im. ed. ž v'greheh je leshala ǀ pred Bugam nagnusna im. ed. ž ratash ǀ pride s'tuojga negnusniga rod. ed. s, inu nezhistiga serza ǀ vener shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu daj. ed. m grehu nepadaio ǀ tej negnuſni daj. ed. ž nezhiſtoſti je bila podana ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni tož. ed. m dol. ſmrad paklenski ǀ je bilu njemu svishanu de ta mutaski negnusni tož. ed. m dol. greh je tribal ǀ ſo molili … Tiga negnuſniga tož. ed. m ži. Vulkana ǀ pade v'eno teshko, negnusno tož. ed. ž boleſan ǀ rayshi v'njeh negnuſni mest. ed. ž bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu, kateri duej negnusni im. dv. ž kroti ſo perſy tergali ǀ Oh kaku negnuſni im. mn. m ſo takorshni kupzy ǀ My pak ſmo ene negnusne im. mn. ž muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ zhèſta, po Kateri te negnuſne im. mn. ž shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ kar prezej vſe kapelze nagnusne im. mn. ž shabe rataio ǀ ſa volo naſhijh nagnusneh rod. mn. grehou ǀ od teh nagnusnih rod. mn. gob je bil osdravil ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih rod. mn. lushtu sapelati ǀ ſo en ſpomin teh negnusnih rod. mn. greshnikou ǀ moje velike, inu negnusne tož. mn. m grehe poshlushate ǀ ludje, inu shivina negnusne tož. mn. ž, inu britke rane ſo vshafali ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Iob ſvoje negnuſne tož. mn. ž rane ǀ On je vſel prozh te nagnusne tož. mn. ž rane tem gobaſtom ǀ v'shpot, inu v'negnusne tož. mn. ž bolesni vaſs perpravi ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh mest. mn. meiſtoh pokopleio ǀ s' temi negnusnimi or. mn. gobami je bil obdan ǀ s'negnusnimi or. mn. gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi or. mn. shabamy ǀ s'temy negnusnimy or. mn. gobamy tega greha ſo obdani ǀ s'temy negnuſnimy or. mn. gobami ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij or. mn. gobamij shtrajfal primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi Kakor ene Krote, shnable nagnuſnishi im. mn. ž Kakor tega modraſsa presež.> ta ſadna teh shenskih pershon je bila ta ner negnushnishi im. ed. ž ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu mejſtu, kir … ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' noſsu ta ſmrat ner nagnusniſhi tož. ed. m
Svetokriški
navaditi -im dov. navaditi: imamo leto vezhkrat skuſi premishlovaine gledat, inu nasho pamet, inu volo navuzhiti, inu navadit nedol. kaku ſe ima ſponeſti navaditi se navaditi se: imamo ſe nauadit nedol. nasho perſono katero imamo reciterat per tej Comedy ǀ ta pervi krat, kadar ſe opijani ga glava bolj, de nemore cello nuzh ſaſpati, kadarpak ſe navadi 3. ed., nemore ſaſpati zhe nej pyan ǀ ta pervi krat njemu teshku naprej pridi arznio vſeti, s'zhaſsam pak ſe navadi 3. ed. ǀ de bi ſe navadil del. ed. m, karkuli ſe je njemu sgodilu volnu je is rok Boshyh prejel ǀ njegova ura prishla te ſmerti ſe nej bil preſtrashil, ampak kakor ſe je bil poprej nauadil del. ed. m, inu perpravil
Svetokriški
navajen -a m navajen: Balaam je bil navajen im. ed. m s'hudizham andlat ǀ Venerabilis Beda pishe od eniga kateri je bil navaien im. ed. m sa vſako beſsedo rezhi: hudizh me vſemi ǀ sakaj je nauajen im. ed. m opyanit se ǀ s' mladiga je bil navein im. ed. m imeti vſe kar njegovu ſerze je shelelu ǀ je bila navajena im. ed. ž po lepeh proſtorneh gradeh prangat ǀ Moja shena je nauajena im. ed. ž vſe napek ſturiti ǀ ona nej neuaiena im. ed. ž dellat ǀ neuprasheio kaj s'ene terme, inu nature je, inu kaku je neuajena im. ed. ž ǀ Tedaj nej vpanja de bi takorshni navajeni im. mn. m greshniki mogli isvelizheni biti ǀ vy kateri ſte navaieni im. mn. m li semlo gledat ǀ nihdar nej ſo bily navaienj im. mn. m hudizhu ſe super Stavit
Svetokriški
nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn: gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti: Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil
Svetokriški
oče -ta m oče: nevejſte moj G. Ozhe im. ed., de S. Paulus pravi ǀ mu je bil niega hozhe im. ed. ſturil ǀ sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta rod. ed. Abrahama ǀ en otrok pet lejt ſtar je Boga shentoval na ruzheij ſvojga hozheta rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta rod. ed., inu mater vſe karkuli morio ǀ suojo s: Rèshno krij je bil ozhetu daj. ed. Nebeshkimu offral ǀ Christus ijh k'ozhetu daj. ed. poshle ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti daj. ed., kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ takrat jest ozheto daj. ed. Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi serze offram ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval, pohleunu ozheta tož. ed. ſuojga sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta tož. ed. m Nebeſkiga ǀ ſvojga ozhetaje tož. ed.+ bil pustil od laKoti vmrèti ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta tož. ed. v'urat ſadene ǀ yh skusha aku ſe ſo po ozhetu mest. ed. vergli ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam or. ed. inu ſynam ǀ vener je enake nature s'Ozhetom or. ed. ǀ tudi ty hudi Ozheti im. mn. ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ kadar bi vy Ozhety im. mn., Gospodary, Mattere, Gospodinie dober exempel dali vashim otrokam, inu drushini ǀ Ah kulikain takushnih neusmilenih ozhet rod. mn., inu matter ſe najde ǀ Sveti Duh je Ozhetom daj. mn., inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom, inu Duhounom sapovedal, de ſe imaio vuzhiti od zhebel V imenovalniku se pogosteje uporablja → oča. Oblika oče se uporablja v sklopu → očenaš. Zapisi s h- imajo protetični soglasnik, prim. → hoštarija, → ogrski, → ilo.
Svetokriški
odpreti -em dov. odpreti: tij domazhi ſò bilij njega truplu ſturili odprejti nedol. ǀ je bila perſilena njemu odpreiti nedol. ǀ ſe pomujejo po vuku tiga Nebeshkiga Mojstra nashe vſta nam odpreti nedol. ǀ nam hozhe oprejti nedol. Nebeske urata ǀ sanikarnu gre urata odprejti namen. ǀ vam grem urata nebeska odpreiti namen. ǀ n'hozhe noge vmasat, ſe boij resmrasit, kadar bi shla ſvojmu sheninu odprèti namen. ǀ sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti, inu konzhati, odpre 3. ed. oblake, kar prezej vſe kar je bilu shiviga potoni ǀ skozhi s'poſtele dauri odprè 3. ed. ǀ inu vener ozhy neodpre +3. ed. ǀ pak s'S. Rus. T. ſi odpremo 1. mn. vrata Nebeſhke ǀ my Njemu nashe ſerze odpremò 1. mn. ǀ odprejo 3. mn. eno shrinjo ǀ teſtament odprejo 3. mn. ga prebereio, vſaki ſyn je hotel erb biti ǀ odpri vel. 2. ed. tuoje usta, ſpoſnaj temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane ǀ Odprimi vel. 2. ed.+ moja luba priateliza ǀ odprimo vel. 1. mn. vshe enkrat nashe ozhy, nehaimo od greha ǀ odprite vel. 2. mn. vshe enkrat vashe ozhy, nuzajte pamet ǀ Chriſtus nam bo naſhe ozheſsa odperl del. ed. m ǀ nej urednu de bi vſta odpru del. ed. m ǀ de Bosh odprel del. ed. m ozhy tvoiga Ozheta, tvoje Mattere ǀ hudizh s'taiſtimi kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel del. ed. m ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal, inu proſsil de bi mu odperla del. ed. ž ǀ je leshal, inu zhakal, de bi njemu odperli del. mn. m ǀ ſò odpèrli del. mn. m ſvoje Saklade odpreti se odpreti se: semla ſe ſtreſe, inu odpre 3. ed. ǀ s'kluzham tiga S. imena s' odpre 3. ed. ǀ kaku ſe neodpre +3. ed. semla, de eno takorshno greshinzo v' paku neposhre ǀ vrata NebeſhKe ſe odpreio 3. mn. ǀ te ſkale ſe respokaio, ty grobi ſe odpreio 3. mn. ǀ prezej njemu ſe Nebeske urata odprò 3. mn. ǀ de bi ſe nam nebeſſa, inu nihar paku odperl del. ed. m ǀ de bi ſe semla pred mano odperla del. ed. ž jeſt morem K'taistimu tovarstvu pojti ǀ de bi semla ſe neodperla +del. ed. ž, inu tebe neposherla ǀ grobi so ſe bili odperli del. mn. m ǀ teh mertvih jame ſe ſo odperle del. mn. ž
Svetokriški
on -a zaim. on: on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
Svetokriški
ostaniti dov. ostati: kaku malu ſe yh najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit, temuzh rayshi v'njeh negnuſni bolesni oſtanit nedol. ſi isvolio (I/1, 145) → ostati
Svetokriški
ovarovati -am dov. obvarovati: kaku bi mogal premagat ſaurashnike tiga isvoleniga folka, inuc leta folk pred ſaurashniki ovarvat nedol. ǀ skuſi leta S. S. Sacrament nas ovarua 3. ed. pred vſimy nevarnoſti dushe, inu teleſſa ǀ S. molitva dusho ouarva 3. ed. pred skushnavo ǀ huala Bogu do tehmal ſe nej nezh taziga hudiga sgudilu, inu ſhe Bug ovarj vel. 2. ed. mene dalej ǀ vezhkrat je ovarval del. ed. m shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual del. ed. m pred mrasam, inu urozhino ǀ tudi druge meſta bo ouarual del. ed. m pred temy groſovitnimy Samurizi → obvarovati, → varovati
Svetokriški
padati -am nedov. padati: ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou doli padat nedol. ǀ ſnejh pada 3. ed. po simi na semlo ǀ neſtrashi garmejnie tyh shtrajfing, nepada +3. ed. tozha terplejna ǀ Iſaias yh pergliha pereſam katere is driveſſ padaio 3. mn. ǀ Kadar ta slatki kruh s'Nebeſs ym je doli padal del. ed. m ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali del. mn. m ǀ Kaku tedaj bomo mogli v'Nebu gledat, dokler vſij bomo doli padali del. mn. m ǀ tize mertve ſo na semlo padale del. mn. ž okoli padati omedlevati, cepati, padati: ludje od slabuſti, inu lakote mertui okuli padaio 3. mn. ǀ okuli od ſlabusti ſo padali del. mn. m ǀ ludje po ceſtah martui ſo oculi padali del. mn. m
Svetokriški
perlin -a m biser: Zhe perlin im. ed. nej sfetal taku nej nezh ureden ǀ kaku ſe ſaredj, inu raſte ta shlahtni perln im. ed. ǀ Ta kateri hozhe en morski perlin tož. ed. vdobit, inu najti, more shtentat, inu dragu ga plazhat ǀ kadar ta sgubleni perln tož. ed. je bila nashla ǀ ſò shtimani, inu vredni kakor perlni im. mn. ǀ Crates Philoſophus, kateri je imel en velik shakel shlahtneh kameinou, inu perlnou rod. mn. ǀ kakor Plinius pravi od teh morskih perlinou rod. mn. ǀ Kaj more pomenit, de vrata ſo s'perlnu rod. mn., inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou ǀ De bi jest ſi sadubil vezh … perlnu rod. mn., Kakor Krajliza Cleopatra ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne tož. mn. ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu, kateri je dobre perline tož. mn. yskal ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni or. mn. pokril ← srvnem. perle < stvnem. per(a)la ← vlat. pernula ‛biser’; → perla
Svetokriški
počutek -tka m 1. občutek: bosh ſposnal kaku golufnu ſo tebe pozhutiki im. mn. sapelali ǀ taiste shele, taiste misli, taisti pozhutKi im. mn. nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku rod. mn. nimaio ǀ hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke tož. mn. ǀ od glave do nogh vſe ſvoje pozhutike tož. mn., inu glide je premiſlil ǀ ſpumnite de nejſte kakor ta nepametna shivina, katira ſe visha po ſvojh shivotneh pozhutikah mest. mn. 2. čut: Kadar en bolnik oterpne, de obeniga pozhutika rod. ed. nima je ſnamine, de dusha ga bo ſapuſtila ǀ od pozhutika rod. ed. teh ozhy ſe puſtite sapelat ǀ vſy pozhutiki im. mn. bodo djali: Gospud, dobru je nam letu biti. Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ od pozhutikou rod. mn. tiga shivota ſe puſte sapelati, slaſti od pogleda, ali od ozhy ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah hudih vashijh pozhutku rod. mn. ǀ od teh semelskih rezhy skuſi nyh pozhutike tož. mn. ſe puſte sapelati 3. čutilo: V'pakli tudi ta pozhutik im. ed. tiga shlatajna, ali tipajna veliko martro pozhuti ǀ Oh lubesnivi moj pozhutki im. mn., jeſt od vaſſ slavu vſamem, dokler, grem v' vezhnoſt, ter vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto drushbo. Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy ǀ s' ſobmy bi tvoje greshne glide, inu pozhutike tož. mn. reſtargal ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki or. mn. nijh shjvota ǀ s'pozhutki or. mn., inu s'vſimi glidamij ſi shlushil hudizham Pomeni so v posameznih primerih težko ločljivi.
Svetokriški
počutiti -im dov. občutiti: Srezhna ſtutauſhenkrat je taiſta dusha, katera na semli doseshe gnado pozhutit nedol. v' ſuojm ſerzu eno ſamo droftino ſlatkusti Nebeske ǀ Takorshno shaloſt pozhutim 1. ed. de nimam pozhitka ni po dnevi, ni po nozhi ǀ veliko shaloſt pozhutem 1. ed., kadar ſpomnim, de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ sdaj tudi Boga nevidim, vener obene martre nepozhutim +1. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish 2. ed. ǀ pozhuti 3. ed. de eden ga je naſaj ulekal, on vener je hotel na prej pojti ǀ Kakor ena Amma, katera pozhuti 3. ed. polne ſvoje perſy mleka ǀ prezej puzhuti 3. ed. eno veliko bolezhino ǀ sdaj zhlovek obene martre nepozhuti +3. ed. ǀ prezej farbo ſgubimo teshave pozhutimo 1. mn. ǀ tuliKain shtrajfing Boshjh pozhutite 2. mn. ǀ ludje vidio, inu pozhutio 3. mn. shibo te boshie shtrajfinge ǀ pres vſiga pozhitka veliko, shalost, inu martro pozkutio 3. mn. ǀ nepozhutio +3. mn. obene slatkoſti v'boshy shlushbi ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil del. ed. m, de od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ vſe ſvoje britKe martre pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym ſerzi pozhutilj del. ed. m ǀ de bi grenkust te velike martre nepozhutil +del. ed. m, ga kushne ǀ kaj s' eno nesrezheno britkoſt bo pozhutila del. ed. ž ena greshna dusha ǀ Garlu bo tudi pozhutilu del. ed. s eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt ǀ Moj Bug kaj s' eno shaloſt ſta pozhutila del. dv. m ǀ prezej lakoto ſo pozhutili del. mn. m ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht pozhutily del. mn. m počutiti se počutiti se: peteln kadar hudu ſe pozhuti 3. ed., ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi ǀ kaku ſe pozhutite 2. mn. ǀ oblubi de ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil del. ed. m
Svetokriški
pohujšati -am dov. pohujšati: shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate, inu te preproſte pohushate 2. mn. ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo nereshalite, inu nepohujshate +vel. 2. mn. ǀ Ti ſtari pohujshaio 3. mn. te mlade, Duhouni te deshelske ǀ vezhkrat naſs pohushajo 3. mn., kakor pak pobulshajo ǀ ozhitnu greh tribaio, inu druge pohuishaio 3. mn. ǀ s'nyh hudim exempelnom yh pohushaio 3. mn. ǀ nihdar ſe nepobulshaio, ampak ſvoje Hzhere pohuzhaio 3. mn. ǀ Sverine mene nereshalio, inu nepohuishaio +3. mn. ǀ hudt exempal ſi dal, inu druge pohuishal del. ed. m ǀ ſe varva de bi ludje ne pokujshal del. ed. m ǀ de bi te nedolshne nepohushali +del. mn. m inu v'greh yh neperpravili pohujšati se pohujšati se: vener obeden ſe nej bil pohulshal del. ed. m ǀ tu nar manshi kateru ſo per nyh vidili ſe ſo na taistim pohushali del. mn. m ǀ Na lete beſſede ſe ſo bily pohushali del. mn. m Piſſary, inu Fariſei ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren leben nepohujshale +del. mn. ž
Svetokriški
poslušati -am nedov. 1. poslušati: my n'hozhemo vezh poshlushat nedol. vaſhe fable ǀ David ſe perpravi pushat nedol. ǀ prezej ſo vſe druge opravila ſapustili, inu shli poshlushat namen. tega, kateri jeh je klizal ǀ Pridiga poshlushash 2. ed. kakor de bi tebe neshlu an ǀ cellu jutru Svete Mashe poshlusha 3. ed. ǀ katerih pejſsim ta zhlovek poſluſha 3. ed. ǀ Je gluh, sakaj Boshjo beſſedo neposhlusha 3. ed. ǀ radi poshlushamo 1. mn. kar nam dopade ǀ velike, inu negnusne grehe poshlushate 2. mn. ǀ neposhlushate +2. mn. boshio beſſedo, kakor je spodobnu ǀ kadar govori tudi ti gluhi ga poshlushajo 3. mn. ǀ Poshlushaio 3. mn. kaj pravi Anacharſis ǀ poshlushaiò 3. mn. beſsede njega, Koku on vnkaj reshlosij to ſapuvid ǀ neshtrajfaio ſvoje otroke kadar vidio de Boga reshalio, de S: Mashe neposhlushaio +3. mn. ǀ poshlushai vel. 2. ed. kaku lepu tebe vuzhi S: Chrysostomus ǀ Ah poshlushaj vel. 2. ed. S. Thomasha ǀ Poshluſhaj vel. 2. ed. ti nehualeshni zhlovik, kaj tebi govorij S: Ambrosh ǀ poſlushaj vel. 2. ed. kaj pravi S. Auguſtinus ǀ poslushaj vel. 2. ed. Svetiga Grogoria ǀ Poshlushajmo vel. 1. mn. sdaj kaj ty Ajdouski Vuzheniki sò od resnize govorili ǀ poshlushaimo vel. 1. mn., kaj Syn Boshy Chriſtus Jesus bo djal ǀ Poshlushajte vel. 2. mn. kaj pravi S. Bernardus ǀ Poshlushaite vel. 2. mn. kaj pravi S. Cyrillus ǀ poshluſhajte vel. 2. mn. s: Lourenza Iustiniana ǀ Poshluſhaite vel. 2. mn. S. Grogoria ǀ Poſhlushajte vel. 2. mn. S: Hieronyma ǀ Poſhluſhaite vel. 2. mn. kai pravi ta Vuzheni Abulenſis ǀ Poſhluſhajte vel. 2. mn. Huga Cardinala ǀ Poshluſaite vel. 2. mn. kaj Prerok Elias vam govorj ǀ Poshluſajte vel. 2. mn. kai pravi Marſilius Ticinus ǀ taiſte Pridigarie poshlushejte vel. 2. mn., kateri bugaio S. Paula ǀ pòshlushajte vel. 2. mn. S. Auguſtina ǀ neposhlushajte +vel. 2. mn. hudizha, inu njegoviga Synu Puſta ǀ ta menih 300. lejt je poshlushal del. ed. m to tizhizo, ter njemu ſe je ſdela ena ſama ura ǀ Sara je skuſi duri lukala, inu poshlushala del. ed. ž, kaj ty mladenizhy govorè ǀ Aku bodemo G: Bogu pokorni, njega s: beſsedo poshlushali del. mn. m, njega S: sapuvidi dershali ǀ aku bodo mojo pridigo fliſnu poſhlushali del. mn. m ǀ volnu bomò pushlushali del. mn. m te riſnizhna zhudeſsa gnade S. Duha ǀ Nashe vsheſſa bodo potroshtane, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale del. mn. ž/s 2. ubogati: hudizha bugash, Boga pak neposhlushash +2. ed. ǀ ona neposhlusha +3. ed. beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou Svetiga Piſſma ǀ nikar yh neposhlushai +vel. 2. ed., inu nebugai ǀ Neposhlushaimo +vel. 1. mn. ni shlahto, ni priatele Pomena sta v nekaterih zgledih težko ločljiva.
Svetokriški
posvetovati se nedov. posvetovati se: Boshje ſapuvid ſim pred mojmy ozhmy imel, inu s'taistimy ſe poſvetoval del. ed. m (II, 272) ǀ Sò shli Fariſei tjakaj, inu ſo ſe poſvetovali del. mn. m, kaku bi Jesusa vjeli v' beſſedi (V, 602) Drugi zapis je citat na začetku pridige.
Svetokriški
potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
Svetokriški
povzdigovati dov. povzdigovati, dvigati: ſvoje ſerze je v' nebeſſa posdigoval del. ed. m (V, 306) ǀ kadar je kovashki meih posdigval del. ed. m, je premishloval kaku leta meih je hualeshen (V, 39)
Svetokriški
poznati -am dvovid. 1.nedov. poznati: kaku ga hozhem posnat nedol., dokler ga nei ſim nikuli shlishal govorit ǀ cilu Angeli Nebeski nemorio s' vſo ſvojo saſtopnoſtio posnat nedol. misly tiga zhloveka, ampak ſam G. Bug ǀ hozhe poſnati nedol. shlahtnoſt tiga Roda ǀ aku hozhemo poſnad nedol. eniga zhloveka ǀ jeſt pak jo poſnam 1. ed., ſa tiga volo ji malu ſaupam ǀ Ieſt dobru posnam 1. ed. Herodesha on je en savit ſhelom, en goluf ǀ Jeſt vaſs nepoſnam +1. ed., poberiteſe v' paku ǀ Grehe tuoje Matere posnash 2. ed., ſvoje lastne nepremiſhlish ǀ Poſsnash 2. ed. tvojo roko, inu tvojo kry ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash +2. ed. ǀ njega vuprasha, ali posna 3. ed. te ludij ǀ od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna 3. ed. ǀ ta kateri je nepoſna +3. ed., bi menil de je slatà uredna ǀ kateri je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal, inu rotil de Chriſtuſa neposna +3. ed. ǀ vy posnate 2. mn. dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano ǀ ſe annat vſiga tiga, katiru poſnate 2. mn. de je super volo Boshjo ǀ mene poſnajo 3. mn., de ſi lih po nozhi pridem ǀ de yh ludje posnaio 3. mn. de ony ſe poſtio ǀ Od teh Isvolenih pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo 3. mn. ǀ nepoſnaio +3. mn. te ſvetle nebeske skriunoſti ǀ sa gnoine bule saſtopi te skriune grehe, katire dokler Spovedniki yh neposnaio +3. mn., yh tudi osdravit nesamorio ǀ je posnal del. ed. m ſkriune misly ſvojh bratou ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal del. ed. m Krajl David ǀ Leto reſnizo S. Catharina Senenſis je dobru posnala del. ed. m ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo poſnala del. ed. ž na ſemli ǀ enkrat dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla, ta dokler jo nesta posnala del. dv. m serze ſi vſame spovedat ſe ǀ kateri ſo urednost Christuſavo posnali del. mn. m, shtimali, inu lubili ǀ vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali del. mn. m 2. dov. spoznati: Is oblizha nei mogal posnat nedol. de je Syn Boshj ǀ nej ſo mogli poſnat nedol. zhe leta modruſt je Boshia, ali zhloveska ǀ dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal, she poſnam 1. ed. de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat ǀ Kaj jeſt vidim? neposnam +1. ed. zhe je ena oderta auzhiza v' garmi terniavem ali pak en odert, inu reſekan zhlovek ǀ koku tedaj posnash 2. ed. de je Krajl nebeſkiga krajleſtva ǀ kakor levu Andronika sagleda ga posna 3. ed., inu mu nezh nu nezh ne ſturj ǀ aku biſtru v'ſonze gleda, taku leto ſa ſvojo tizo poſna 3. ed. ǀ bolnik ne vidi, inu neposna +3. ed. kaj je pod bulo ǀ nej hotela de bi njo Ahas posnal del. ed. m gdu je ona ǀ Kadar ta greshna Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala del. ed. ž, inu zhes taiſte ſe sgrevala, je tekla h' Chriſtuſu na kolena pade ǀ tudi taiſti neverniki bodo posnali del. mn. m, de je Syn Boshy Chriſtus Jesus ǀ de ſi lih bote vidili vashe velike grehe, inu bote poſnali del. mn. m de ſte malu dobriga ſturili ǀ ſe varuaio de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali +del. mn. m ǀ de bodo zhiſtu vidile, inu poſnale del. mn. ž vſe tadle poznati se 1. nedov. poznati se, videti se: v' zhaſſih mu ſe vinu posna 3. ed., kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 2. dov. biti prepoznan, spoznati se: tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite, de ſe nej ſo mogle posnat nedol. ǀ is tega ſe posna 3. ed., de je ta pravi Belzoar ǀ S'djaina ſe posna 3. ed. kaj zhlovik, veruje ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna 3. ed. zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ ſe pouerne v' kloſhter, posgonj, s' Vratarjam ſe nepoſnata +3. dv. ǀ taiſti, kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio 3. mn. is tega folsh danaria
Število zadetkov: 102