Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
cebáti -ám [cəb] nedov. (á ȃ) nar. zahodno brcati: žrebec rezgeta in ceba; ves togoten je cebal vola / cebal je kamenčke s koncem čevlja
SSKJ
dólbsti dólbem [u̯b] nedov., dólbite in dolbíte (ọ́) 
  1. 1. izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: žagati in dolbsti; dolbsti les; dolbsti z dletom
    // z dolbenjem delati, oblikovati: dolbsti luknjo; dolbsti žlice / ekspr. v lica so se ji dolble jamice
  2. 2. spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri tiči: dolbsti kamenčke iz zidu
SSKJ
grêbsti grêbem nedov., grébel grêbla (é) 
  1. 1. premikati prste, kremplje v čem sipkem: kokoši grebejo; otrok grebe po pesku / konji nestrpno grebejo s kopiti / njeni prsti so krčevito grebli po odeji; pren. grebsti po preteklosti
    // izkopavati, navadno z rokami, s kremplji: s prsti je grebel gomolje iz zemlje; grebsti kamenčke iz zidu; pren. iz spomina je grebel prizor za prizorom
  2. 2. spravljati na kup: cestar grebe blato
  3. 3. brezoseb. čutiti praskajoče bolečine: greblo ga je v grlu in ga sililo h kašlju
  4. 4. ekspr., redko vznemirjati, mučiti: vem, kaj grebe njenega moža; srce je grebla zavist
SSKJ
izbŕcati -am dov. (r̄) spraviti kaj s sunki noge iz česa: izbrcati kamenčke iz jame / stražniki so izbrcali jetnike iz celic
SSKJ
izluščeváti -újem nedov. (á ȗ) spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči; luščiti: izluščevati kamenčke iz zidu; pren. izluščevati bistvo iz celote
    izluščeváti se knjiž.  postajati jasen, razločen: tendenca lista se že izluščuje
SSKJ
izpráskati -am dov. (á) 
  1. 1. s praskanjem spraviti iz česa: izpraskati kamenčke iz zida
    ●     ekspr. oči bi ji izpraskala zelo sem jezna nanjo
    ♦     med. izpraskati maternico odstraniti maternično sluznico
  2. 2. s praskanjem narediti: izpraskati podpis v zid; prim. spraskati
SSKJ
luščíti in lúščiti -im nedov. (ī ú) 
  1. 1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru
    // odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / redko luščiti jajce lupiti
  2. 2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo
    // v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. zavest proletariata se je šele luščila iz splošne družbene miselnosti
    ●     ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale
  3. 3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet
    ♦     les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir
    luščíti se in lúščiti se navadno v zvezi s koža  izgubljati zgornje, zunanje plasti: koža se mu lušči / pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu
    luščèč -éča -e: luščeče se stene
    lúščen -a -o: luščeni furnir; luščeni oves
SSKJ
nabráti -bêrem dov., stil. naberó; nabrál (á é) 
  1. 1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja
    // s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko grozdja, jagod; nabral je šopek planik; čez poletje si nabere zdravilnih zelišč / letos so čebele malo nabrale
  2. 2. biti uspešen
    1. a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: za ponesrečence so nabrali veliko denarja in oblek / nabral je precej pripovedk zbral
    2. b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: za izvedbo svojega naklepa je nabral deset ljudi; za krvodajalsko akcijo so nabrali precej prostovoljcev / poverjenik nabere vsako leto nekaj novih naročnikov
  3. 3. narediti gube, navadno drobnejše: nabrati blago, zavese; na drobno nabrati / nabrati čelo v gube
    ●     ustnice so se ji nabrale na jok dobile so take gube, poteze kot pri joku
  4. 4. spraviti, pritrditi drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: koralde si je na novo nabrala / nabrati gumbe na vrvico
    nabráti se priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: za jezom se ob deževju nabere polno vode; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti; v blagajni se je nabralo precej denarja / na šipi so se nabrale kapljice vode; pren., ekspr. v srcu se mu je nabrala grenkoba, jeza
    ●     pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; ekspr. spotoma se je nabrala novic jih je veliko slišala, izvedela; ekspr. takrat se je nabral strahu zelo ga je bilo strah
    nabráti si ekspr.  dobiti, pridobiti si: tam si je nabral veliko denarja; nabrati si izkušenj, znanja; v prvem polletju si je nabrala precej slabih ocen
    ●     publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; ekspr. na dopustu si je nabral novih moči se je odpočil, okrepil
    nabrán -a -o: ves nabrani denar je zapravil; nabrani rokavi; sveže nabrane borovnice; nabrane zavese
SSKJ
róbkati -am nedov. (ọ̑) 
  1. 1. odstranjevati zrna s storža: robkati koruzo / ptice so robkale suhe sončnice
    ●     nar. robkati kamenčke iz zidu luščiti; nar. robkati z nožem po mizi dolbsti, vrezovati
  2. 2. agr. pecljati: robkati grozdje
SSKJ
ruváti rújem tudi rúvati -am nedov., ruvál tudi rúval (á ú; ū) 
  1. 1. s silo spravljati iz česa, navadno iz zemlje: vihar je ruval drevesa; buldožer ruje skale / ruvati kamenčke iz zidu; pren., ekspr. ruvati tuje besede iz jezika; ruval si je njeno podobo iz srca
  2. 2. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči; puliti: ruvati korenje, repo; ruvati si zobe / tolkel se je po prsih in si ruval lase se silovito potegoval zanje
  3. 3. knjiž. rovariti: ta človek ruje proti oblasti; ruvati zoper koga
    ●     knjiž. bolečina, strah ruje v njem ga vznemirja, muči; ekspr. kar lase si je ruvala, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana
    ruváti se, tudi rúvati se z močnimi potegi, sunki prizadevati si obvladati nasprotnika, se mu iztrgati: pogosto sta se ruvala; za šalo se večkrat ruje z otroki / ruvala sta se za puško, pa je počilo / ekspr.: za malenkosti se ne bomo več ruvali prepirali; za to ozemlje sta se ruvali obe sosednji državi bojevali
SSKJ
talíkati -am nedov. (ī) nar. kotaliti, valiti: talikati kamenčke
SSKJ
zbírati -am nedov. (ī í) 
  1. 1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari: otroci so zbirali kamenčke; zbirati na kup / zbirati dokaze, podatke; potrpežljivo zbira gradivo za svojo nalogo; zbirati rastline v študijske namene
    // delati, da prihaja skupaj večja količina česa sploh: zbirati hrano, obleko, prostovoljne prispevke; mlekarne zbirajo mleko po posameznih krajih; zbirati staro železo / zbirati denar za nakup stanovanja / zbirati naročnike za novo revijo; zbirati podpise, prijave
  2. 2. delati, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom: zbirati delavce za delo na polju; rad zbira otroke okrog sebe / sovražnik že zbira vojsko / pastirji zbirajo čredo
  3. 3. delati, da je kaj skupaj, na enem mestu: odpadno tekočino zbirajo v posebnih posodah / leče zbirajo ali razpršujejo svetlobne žarke / ekspr. to jezero zbira vodo več rek v to jezero se izliva voda
  4. 4. prizadevati si priti do večje količine navadno istovrstnih predmetov, stvari in jih sistematično urejati: zbirati hrošče, znamke; že od mladosti zbira stare knjige / zbirati ljudske pripovedke
  5. 5. delati, da se to, kar izraža določilo, pojavi v zadovoljivi, dovolj veliki meri: zbirala je moči, da bi vzdržala; dolgo je zbiral pogum, da ji je priznal ljubezen
    ●     bibl. zbirati komu žerjavico na glavo z dobroto vzbujati tistemu, ki komu prizadeva hudo, slabo vest
    zbírati se 
    1. 1. prihajati kam v večjem številu, navadno z določenim namenom: na tej gori se zbirajo planinci; okrog njega, pri njem se zbirajo otroci; ob nedeljah se zbirajo v kavarni, pod lipo; množično se zbirati / družina se je ravno zbirala h kosilu; gostje se že zbirajo prihajajo
      // zbirati se v skupine, po skupinah
    2. 2. prihajati skupaj, na eno mesto: na nebu se zbirajo temni oblaki; odvečna voda se zbira v kanalu / v ustih so se mu začele zbirati sline
    3. 3. ekspr. pojavljati se kje, navadno v večji količini, z veliko intenzivnostjo: grenkoba, maščevalnost se ji je zbirala v srcu / v njem se zbira jeza
    4. 4. prihajati v stanje, ko je osebek sposoben dalj časa misliti na določeno stvar: dolgo se je zbiral, preden je kaj povedal
      ●       ekspr. nad deželo se zbirajo črni, grozeči oblaki položaj dežele postaja zelo neugoden, nevaren; ekspr. okrog cerkve so se zbirale kmečke hiše so bile, nastajale; šalj. babe se zbirajo, dež bo
    zbirajóč -a -e: na trgu zbirajoči se ljudje
SSKJ
zbŕcati -am dov. (r̄) 
  1. 1. spraviti kaj kam s suvanjem noge: zbrcati kroglico v jamico / zbrcati kamenčke s poti / ekspr. zbrcali so ga iz gostilne
  2. 2. večkrat suniti, udariti z nogo: od jeze ga je zbrcal; konji so se zbrcali
SSKJ
zbrkljáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti z veliko drobnega dela: zbrkljati preprost voziček
  2. 2. pog. zbrskati: zbrkljati kamenčke na kup
Število zadetkov: 14