Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
završáti -ím dov. (á í) 
  1. 1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: smreke završijo v vetru; brezoseb. v oblakih je nenadoma završalo / zunaj je završal vihar
    // s prislovnim določilom vršeč se premakniti, iti: završala je skozi sobo / pod nebo so završale rakete; po zraku je završalo kamenje
  2. 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko intenzivnostjo: umaknite se, preden završi nevihta / okrog njih je završala bitka; po dvorani je završalo ploskanje / po mestu je završala negotovost
  3. 3. z razburjenim govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročiti vršanju podobne glasove: gledalci so završali od razburjenja; množica je završala; brezoseb.: med ljudmi je završalo; po razredu je završalo kot v panju
    ●     ekspr. po mestu je završalo, da se bliža potres se je začelo vznemirjeno govoriti
SSKJ
zbelíti in zbéliti -im dov. (ī ẹ́) redko  
  1. 1. obeliti: sonce zbeli zavese / skrbi so mu zbelile lase
  2. 2. razbeliti: poletna pripeka je zbelila skale
    zbéljen -a -o: snežno zbeljen prt; od sonca zbeljeno kamenje
SSKJ
zdŕsati -am dov. (ȓ) 
  1. 1. z drsanjem narediti: otroci so zdrsali drsnico
    // z drsanjem zgladiti: zdrsati sneg / kamenje se je pod zavirajočimi kolesi zdrsalo
  2. 2. z drsanjem poškodovati, obrabiti: zdrsati čevlje; avtomobilske gume so se zdrsale / s premikanjem pohištva zdrsati parket
  3. 3. drsaje iti, oditi: zdrsati proti vratom; počasi je zdrsal čez prag
    zdŕsan -a -o: zdrsan klanec; zdrsan sneg; zdrsana gramofonska plošča; zdrsane hlače
SSKJ
zmléti zméljem dov., zmêlji zmeljíte (ẹ́) 
  1. 1. z napravo zdrobiti žito: zmleti koruzo, pšenico; na debelo, na drobno zmleti / zmleti na žrmlje / zmleti v moko
    // s pripravo, napravo zdrobiti kako drugo snov sploh: zmleti kosti, orehe; zmleti meso z mesoreznico / zmleti suh kruh v drobtine
    // z napravo razkosati sadje: sadje najprej zmeljejo in nato stisnejo
  2. 2. ekspr. zdrobiti, streti: težki tovornjaki so zmleli nasuto kamenje / voz ga je zmlel pod seboj
  3. 3. ekspr. uničiti, porušiti: potres je zmlel celo naselje / čas ga je zmlel
    ●     ekspr. zmleti nasprotnika, sovražnika uničiti, onemogočiti ga; ekspr. zmlel je velik kos kruha pojedel; ekspr. če ga dobim v roke, ga bom zmlel natepel, pretepel; ekspr. jezen je nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo
    zmlét -a -o: zmleti orehi; sadje je zmleto
SSKJ
znášati1 -am nedov. (ȃ) z nošenjem spravljati kam: nosači znašajo prtljago k vlaku, v letalo; znašati kamenje na kup; ranjence so znašali pod šotore
// z nošenjem spravljati skupaj: znašala jim je hrano in kurjavo; vse popoldne so znašali stvari za praznovanje; material sta znašala od vsepovsod / čebele znašajo med in cvetni prah; ptice znašajo gnezda / znašati skupaj
● ekspr. znašati jezo nad kom zaradi jeze zelo neprijazno s kom govoriti, ravnati
    znášati se 
    1. 1. ekspr., v zvezi z nad z besedami, dejanji izražati jezo, nezadovoljstvo: sovražnik se je znašal nad prebivalstvom; grdo se je znašal nad njo
    2. 2. star. maščevati se: znaša se za krivico; prim. iznašati
SSKJ
znosíti znósim dov. (ī ọ́) z nošenjem spraviti kam: do koče je treba drva znositi; znositi pohištvo iz sobe; znositi posodo z mize; kamenje so znosili na kup; pet ton premoga je znosil v klet; znositi na ramenih, s konji / ekspr.: ves denar znosi v gostilno ga zapije; veliko denarja je znosil v banko vložil
// z nošenjem spraviti skupaj: od kod so znosili ta material / znositi snope skupaj
● ekspr. vse mu je znosila na nos povedala, kar ne bi smela
    znóšen -a -o: vse je znošeno; prim. iznositi
SSKJ
zrívati -am nedov. (í) z rinjenjem spravljati kam: zrivati kamenje na kup; zrivati ljudi v vrste; zrivati radovedneže stran
    zrívati se s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega; riniti se: zrivati se proti odru, skozi vrata, med stoli
SSKJ
zŕniti -im nedov. (ŕ ȓ) knjiž. dajati čemu zrnasto obliko: zrniti kamenje z drobilnim strojem
    zŕniti se nav. 3. os.  delati zrna: zaradi hladnega vremena se koruza ni zrnila
SSKJ
zropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. ropotajoč se hitro premakniti: vlak je zropotal proti predoru, po progi; voz je zropotal čez lesene mostnice / svečnik je zropotal na tla ropotajoč padel; odkrušeno kamenje je zropotalo po skalah
● ekspr. vse bo zropotalo na kup se podrlo, propadlo; ekspr. zdaj pa na delo, je zropotal glasno rekel
SSKJ
zrúšiti -im, in zrušíti in zrúšiti -im dov. (ú ȗ; ī ú) 
  1. 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: zrušiti hišo, obrambni zid / potres je zrušil velik del mesta porušil; pren. zrušiti temelje družbenega reda
  2. 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: zrušiti ravnotežje v naravi / zrušiti komu srečo / zrušiti nočni mir skaliti
  3. 3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: to dejanje je zrušilo njegov ugled; zrušiti ideale, teorijo / zrušiti oblast
    ●     ekspr. nasprotniki so ga zrušili mu preprečili delovanje; ekspr. zagnal se je vanj in ga zrušil na tla podrl; publ. zrušiti državni rekord preseči
    zrúšiti se, in zrušíti se in zrúšiti se 
    1. 1. zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose: stara hiša se je zrušila; most se je zaradi preobremenitve zrušil; ekspr. mesto se je zrušilo v prah / podporniki so popustili in premog se je zrušil / strop se je zrušil podrl, udrl; pren., ekspr. vera v pravičnost se mu je zrušila; ob tej novici se je v njej vse zrušilo
    2. 2. pasti, navadno s silo in z velike višine: kamenje se je zrušilo nanj; skala se je zrušila v dolino; publ.: helikopter se je zrušil v morje; letalo se je zrušilo takoj po vzletu; pren. skrb za družino se je zrušila nanjo; vse se mu je zrušilo na glavo
    3. 3. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti preiti v ležeči, klečeči položaj: udaril ga je, da se je zrušil; zrušiti se na kolena; mrtev se je zrušil na tla; utrujen se je zrušil na stol sesedel
    zrúšen -a -o: zrušen zid; zrušena hiša; bil je ves zrušen
SSKJ
zvrhovátiti -im dov. (á ȃ) star. zložiti, nakopičiti: zvrhovatiti suhe veje; zvrhovatiti kamenje na kup

Slovar novejšega besedja

SNB
obcéstje -a s (ẹ̑)
območje neposredno ob cesti: urejanje obcestja; Cesta je že sama po sebi nevarna, kadar so njeni elementi neustrezni, je drsnost asfalta neprimerna, je slabo vzdrževana ali je obcestje tako, da na cesto pada kamenje E iz ob césti
Število zadetkov: 152