Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sprotni
áfnast pridevnik
    1. ekspresivno ki vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim, neresnim videzom, vedenjem 
      1.1 ekspresivno ki kaže, izraža tako nenaravnost, izumetničenost, neresnost videza, vedenja  
    2. pogovorno ki je v zvezi z opicami 
SSKJ²
ávtodómar -ja m (ȃ-ọ̑)
kdor biva v avtodomu, navadno na dopustu, oddihu: ponudba v kampu za avtodomarje
Celotno geslo eSSKJ
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica]
    1. ekspresivno čebela
    2. ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo
      2.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro opravljeno delo sploh
    3. navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let
FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
Celotno geslo eSSKJ
judoist judoista samostalnik moškega spola [judoíst] in [džudoíst]
    športnik, ki se ukvarja z judom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. judoist, glej ↑judo
SSKJ²
kámp tudi camp -a [druga oblika kámp in kêmp] m (ȃ; ȇ)
urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: biti, preživeti počitnice v kampu / avtomobilski kamp avtokamp; v prid. rabi: kamp oprema
Celotno geslo Sinonimni
kámp -a m
urejen in opremljen prostor za športno taborjenjepojmovnik
SINONIMI:
tabor, tur., žarg. camp, tur., žarg. camping, tur., žarg. kamping, pog. kemp, knj.izroč. šotorišče, knj.izroč. šotorno naselje, ekspr. šotorsko naselje
GLEJ ŠE SINONIM: avtokamp
GLEJ ŠE: avtokamp
Pleteršnik
kàmp, kámpa, m. 1) der Theil; razdeliti kaj na tri kampe, Valj. (Rad); — die Abtheilung, Jan., Fr.-C., Vest.; na dva kampa, abgesondert, C.; na dva kampa podelovati kaj, Notr.; po kampu, scharenweise, C.; na vse kampe delati = na vso moč d., SlGor.; — 2) das Feldlager, Jan., C., Dalm.; — das Kampfheer, Dalm.; — prim. nem. der Camp = das Feldstück, lat. campus, Mik. (Et.); it. campo, das Lager.
Celotno geslo eSSKJ
kamper kamperja in kámperja samostalnik moškega spola [kêmper] in [kámper]
    neformalno avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: avtodom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz amer. angl. camper iz ↑kampirati
SSKJ²
kampírati -am tudi campirati -am [druga oblika kampírati in kempírati] nedov. (ȋ)
pog. bivati, živeti v kampu: ni stanoval v hotelu, raje je kampiral; kampirati na morski obali / ob robu gozda kampirajo vojaki taborijo
SSKJ²
kampíst tudi campist -a [druga oblika kampíst in kempíst] m (ȋ)
pog. kdor biva, živi v kampu: šotori kampistov
Jezikovna
Kritika imena »Ljubljana Festival«

Zelo me moti novo ime Ljubljanskega festivala, ki se glasi Ljubljana Festival. To je po mojem sicer laičnem mnenju (nisem jezikoslovec, tudi ne slovenist) popolnoma popačena raba imena - sklepam, da pod vplivom angleščine. Predhodno ime je bilo Festival Ljubljana, še prej, mislim da Ljubljanski festival. V slovenščino preneseno ime Ljubljana Festival nikakor ni opravičljivo z v angleščino prevedenim Ljubljana Festival (ki je v angleškem jeziku sprejemljivo).

Vem, da so se glede "poangleščenega" imena našega festivala že oglasili mnogi posamezniki, morda pa še en glas v podporo kritiki omenjenega imena ne bo škodoval.

Nam bližnji festival v Solnogradu niti slučajno v nemščini nima imena Salzburg Festival (kot ga sicer ima v angleškem prevodu), ampak Salzburger Festspiele (po slovensko bi morda rekli Salzburške praznične igre).

Celotno geslo Sprotni
krôks samostalnik moškega spola
    navadno v množini lahko obuvalo iz umetne mase z odprtim zadnjim delom in zaprtim sprednjim delom z luknjicami 
ETIMOLOGIJA: po imenu obuvala Crocs istoimenskega ameriškega proizvajalca
Celotno geslo eSSKJ
krtáčka krtáčke samostalnik ženskega spola [kərtáčka]
    1. navadno ekspresivno krtača, zlasti manjša
      1.1. temu podoben pripomoček za čiščenje, nego telesa, zlasti zob
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na krtačko
ETIMOLOGIJA: ↑krtača
Pravopis
nág -a -o tudi nág -a -ó (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ otrok; do pasu ~
nági -ega m, člov. (á) ~i v kampu
nága -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e v kampu; nečlov., poud. po ~i našeškati |po goli zadnjici|
nágo -ega s, pojm. (á) sleči se do ~ega; poud. do ~ega koga razkrinkati |popolnoma|
nágost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo eSSKJ
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
SSKJ²
prikóličar -ja m (ọ̑)
1. kdor vozi zlasti tovornjak s prikolico: prometna nesreča se je zgodila zaradi preutrujenosti prikoličarja
2. avt. žarg. vozilo, zlasti tovornjak s prikolico: že dve leti vozi prikoličarja
3. pog. stanovalec v počitniški prikolici: v kampu je bilo največ prikoličarjev
4. šport. tekmovalec z motornim kolesom s prikolico: na dirki je nastopilo tudi več prikoličarjev
Pravopis
prikóličar1 -ja m s -em člov. (ọ̑) nesreča zaradi preutrujenosti ~a; prakt.sp. ~i v kampu stanovalci v počitniških prikolicah
prikóličarka -e ž, člov. (ọ̑)
prikóličarjev -a -o (ọ̑)
SSKJ²
šotórski tudi šotôrski tudi šôtorski -a -o prid. (ọ̑; ō; ó)
nanašajoč se na šotor: šotorska streha; klini in šotorske vrvice / šotorsko platno / ekspr. preživljati dopust v šotorskem naselju v kampu
● šotorski praznik pri judih jesenski praznik v spomin na štiridesetletno potovanje po puščavi po odhodu iz egiptovske sužnosti
♦ šport. šotorsko krilo
Število zadetkov: 19