Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
kánon -a m kanon, seznam svetopisemskih knjig: geto je té dár jezikov henyao i Kánon od ſz. Bo'zi mo'zákov je zvrſeni bio KŠ 1771, A4b
Besedje16
kanon [kánon] sam. m ♦ P: 5 (TAr 1562, TO 1564, TL 1567, JPo 1578, TT 1581-82)
Celotno geslo Etimološki
kanonȃda – glej kanọ̑n1, odisẹ̑ja
SSKJ²
kanónček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od kanón: zraven kanončkov je postavljal kositrne vojake
Celotno geslo eSSKJ
kanónfúter kanónfútra samostalnik moškega spola [kanónfútər]
    1. neformalno vojaki, poslani v boj, v katerem bodo zelo verjetno umrli
    2. neformalno kdor je postavljen v situacijo, v kateri bo zelo verjetno doživel poraz, neuspeh, utrpel škodo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kanonnenfutter ‛topovska hrana’, iz ↑kanon + Futter ‛hrana’
SSKJ²
kanóničen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na kánon:
a) kanoničen umetniški izraz / kanoničen spis pristen, neponarejen
b) kanonična melodija
c) kanonične knjige knjige svetopisemskega kanona / kanonična starost starost, ki jo določa cerkveno pravo za dosego določene stopnje v cerkveni hierarhiji
Celotno geslo Etimološki
kanọ́nik -a m
SSKJ²
kánonski1 -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kánon: kanonski spisi / kanonske knjige kanonične knjige / kanonsko pravo cerkveno pravo
Celotno geslo Etimološki
kanọ̑nski – glej kanọ̑n1
Celotno geslo Etimološki
kȃnta -e ž
Celotno geslo Frazemi
mávra Frazemi s sestavino mávra:
pijàn kàkor [bôžja] mávra, píti kàkor [bôžja] mávra
Celotno geslo Etimološki
N 1. V slovenskem fonemu n se ohranja pslovan. *n (< ide. *n), npr. nóga. 2. V prevzetih besedah ustreza tujejezičnemu n, npr. nágelj, kanọ̑n. 3. V imitativnih besedah velja za lahko izgovorljiv in mehak glas, npr. nȋna.
SSKJ²
svetopísemski -a -o [svetopisəmski] prid. (ī)
nanašajoč se na Sveto pismo: naslikati svetopisemski prizor; svetopisemska snov, zgodba / svetopisemske knjige
♦ rel. svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; svetopisemski očaki
SSKJ²
štíriglásen -sna -o prid. (ī-ā)
glasb. komponiran za štiri glasove: štiriglasni kanon; štiriglasna skladba / štiriglasno petje
    štíriglásno prisl.:
    štiriglasno peti
Svetokriški
štuk1 -a m top, kanon: kakor ty shtuki im. mn. branio, de ſaurashniki ſe nemorio, inu neſmeio perblishat ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn, na katerem veliku Shtukou rod. mn. je ſtalu ǀ Hudizh ſe neboy mezhou, shtukou rod. mn., inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ Katere vero sakonsko nadershè, ampaK vſyh hudjh shtuku rod. mn. ſo polne ǀ En drugi je nagnen k' vojski, nemore veſſel biti, ampak kadar bobne, inu shtuke tož. mn. shlishi ǀ s' moschetami, inu shtukamy or. mn. pruti nym ſtrelaio ← bav. nem. Stuck ‛top, kanon’, standardno nem. Stück ‛top težkega kalibra’
Celotno geslo eSSKJ
tòp1 tôpa samostalnik moškega spola
    1. orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj
    2. naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa
    3. šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici
FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
tòp Frazemi s sestavino tòp:
izstrelíti kot iz tôpa, odgovoríti kot iz tôpa, spáti kot tòp, s topôvi na vrábce stréljati, ustrelíti kot iz tôpa, z vsèmi topôvi
Celotno geslo Kostelski
top ► ˈtọp -a m
Celotno geslo eSSKJ
topôvski topôvska topôvsko pridevnik [topôu̯ski]
    2. ekspresivno močen, silovit
FRAZEOLOGIJA: topovska hrana
ETIMOLOGIJA: ↑top
Jezikovna
Zakaj ima samostalnik »kekec« slabšalni pomen?

Zanima me, zakaj in od kdaj se Kekec uporablja kot slabšalno ime za fanta, če pa je v slovenski književnosti dejansko junak.

Število zadetkov: 41