Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
dúpleks -a m (ȗ) 
  1. 1. muz. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu
  2. 2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v dupleksu; neskl. pril.: dupleks telegrafija
    ♦     papir. dupleks karton karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi
SSKJ
dvóplásten -tna -o prid. (ọ̑-ā) ki je iz dveh plasti: dvoplastna obloga
♦ papir. dvoplastni valoviti karton
SSKJ
fascíkel -kla m (í) mapa, sveženj z listinami, spisi, ki se nanašajo na določeno zadevo: vlagati akte v fascikle; listati po fasciklih; veliko zanimivega bi se našlo v sivih fasciklih arhiva / urejeval je spise in jih povezoval v fascikle; neskl. pril.: papir. fascikel karton karton za mape
SSKJ
kartón -a m (ọ̑) 
  1. 1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke: izdelovati karton; škatlica iz kartona / embalažni karton; karton za mape, razglednice
  2. 2. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: izločiti karton iz kartoteke; vložiti karton / garancijski karton; karton tehničnega pregleda vozila
  3. 3. žarg. papirnata škatla: zlagati prazne kartone na kup / knjigo prodajajo v ličnem zaščitnem kartonu / prinesel je karton grozdja
    ♦     papir. dupleks karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi; dvoplastni karton iz dveh plasti, ki sta obe iz enake snovi; dvoplastni valoviti karton iz ene ravne in ene valovite plasti, ki sta zlepljeni v suhem stanju; fascikel karton; um. karton risba v originalni velikosti kot osnova zlasti za izdelavo freske, večje slike
SSKJ
kartónček -čka m (ọ̑) 
  1. 1. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: vzeti kartonček iz kartoteke
  2. 2. manjšalnica od karton 3: kupiti kartonček kamilic
SSKJ
kartónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karton: kartonski sod; kartonska škatla / kartonski stroj
SSKJ
mása -e ž (ȃ) 
  1. 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt
    // v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas
  2. 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota
    // publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov
    // publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno
  3. 3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa
  4. 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase
  5. 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke
    // z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij
  6. 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma
    ♦     biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; jur. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti
SSKJ
matríca -e ž (ȋ) 
  1. 1. poseben papir, na katerega se piše besedilo ali rišejo skice za razmnoževanje: tovarna izdeluje matrice za razmnoževalne stroje; pisati, tipkati matrice; ciklostilna matrica; shranitev matric
    // teh. prosojen papir z vrisano risbo, navadno načrta, za svetlobno kopiranje: matrico je že izdelal
  2. 2. priprava, v katero je vrezan negativ za serijsko izdelovanje česa: jeklena matrica; matrica za kolajne
    // tisk. kos kovine z vdolbeno tiskarsko črko: jeklene, medene matrice
    // tisk. karton, lepenka z vtisnjenim sestavkom za stereotipiranje: papirne matrice; lepenka za matrice / stereotipna matrica
  3. 3. strojn. spodnji del orodja za stiskanje, štancanje ali kovanje: matrica je izrabljena
    ♦     num. novčni pečat z negativno vrezano novčno podobo
SSKJ
pólcelulóza -e [u̯c] ž (ọ̑-ọ̑) teh. vlaknata snov, izdelana iz lesa delno kemično, delno mehansko: izdelovati papirno embalažo, karton iz polceluloze
SSKJ
predírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. navadno s koničastim predmetom delati luknje
    1. a) skozi kaj: predirati karton; predirati s škarjami / predirati zasute predore; pren., ekspr. luč žarometov je predirala temo; njihovi kriki so mu predirali srce
    2. b) skozi ovoj, steno česa: predirati balončke, gume; žulji so se predirali
  2. 2. iti skozi kaj ovirajočega: kal predira zemljo / sonce je začelo predirati oblake; jutranja svetloba je predirala zavese / hrup predira stene
  3. 3. knjiž. prodirati: s ceste predira do njega hrup; voda predira skozi steno / skozi goščavo je prediral počasi; vojska nezadržno predira dalje
    ●     knjiž. opazil je, da skalo predira velika luknja da ima skala veliko luknjo; ekspr. predirati koga z očmi, s pogledi ostro, pazljivo ga gledati
    ♦     geol. prihajati na zemeljsko površje
    predirajóč -a -e: predirajoči pogledi; skozi špranjo predirajoči žarki; prisl.: predirajoče gledati govornika
SSKJ
préšpan -a m (ẹ́) 
  1. 1. papir. gost, gladek karton, lepenka, ki se uporablja zlasti kot izolacijski material v elektroindustriji: izdelovati različne vrste prešpana
  2. 2. nar. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; sleme: spuščati prešpan; namestiti koš pod prešpan; neskl. pril.: prešpan karton
SNB
rdéčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́)
    rdéče barétke -ih -rétk ž mn.  člov. (ẹ́, ẹ̑)
    pripadniki specialne policijske enote v Srbiji po letu 1996: poveljnik zloglasnih rdečih baretk; Rdeče baretke so sejale smrt ne samo na bojiščih, temveč so za potrebe režima opravljale organizacijo in izvedbo ubojev s političnim ozadjem
    rdéče mesó -ega -á s (ẹ́, ọ̑ ȃ)
    goveje, svinjsko, ovčje in konjsko meso ter nekatere vrste perutnine: pusto rdeče meso; proizvodnja rdečega mesa; afera z rdečim mesom; Rdeče meso vsebuje veliko železa
    rdéči kartón -ega -a m (ẹ́, ọ̑)
    kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik podeli igralcu za resen prekršek, in pomeni takojšnjo prepoved nadaljevanja igre: prislužiti si rdeči karton; Za zaključek tekme je zaradi nešportnega vedenja glavni sodnik gostom upravičeno pokazal dva rdeča kartona
SNB
rumêniSSKJ -a -o prid. (é)
    rumêne straní -ih -í ž mn. (é, ȋ)
    del telefonskega imenika, navadno tiskan na rumenem papirju, s telefonskimi številkami podjetij, trgovin, raznih servisov, urejen abecedno po posameznih gospodarskih področjih: Na skoraj sto rumenih straneh se vrstijo ponudbe od zavarovalnih polic do notranje stanovanjske opreme
    rumêni časopís -ega -a m (é, ȋ)
    dnevnik ali tednik, ki vsebuje veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah; tabloid: V Veliki Britaniji znajo že otroci ločiti zavajajoče vsebine od manj zavajajočih, znajo prepoznati lažnivo vsebino v rumenem časopisu
    rumêni kartón -ega -a m (é, ọ̑)
    kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik izreče igralcu kot opozorilo ali kot začasno izključitev iz igre: dobiti rumeni karton; pokazati rumeni karton; Prav ob zaključku prvega dela je moral igralec zaradi dveh rumenih kartonov predčasno z igrišča
    rumêni tísk -ega -a m (é, ȋ)
    dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah: Po pisanju newyorškega rumenega tiska je gala prireditev stala približno 2,2 milijona dolarjev
SSKJ
trípleks neskl. pril. (ȋ) v zvezah: papir. tripleks karton karton iz najmanj treh plasti, od katerih sta zunanji iz boljše snovi; teh. tripleks steklo večplastno, z umetno maso zlepljeno steklo, odporno proti udarcem
SSKJ
upogníti upógnem tudi upôgnem dov. (ī ọ́, ó) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko: upogniti gumijasto cev; upogniti karton, palico; upogniti veje navzdol, navzgor; stebelca so se od težkih cvetov upognila; tramovi so se upognili zaradi prevelike obremenitve / jekleni trak se upogne se da upogniti
    // upogniti glavo skloniti; hrbet se mu je od napornega dela upognil sključil; ramena so se mu upognila povesila
    // spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: upogniti komolec; upogniti nogo v kolenu
  2. 2. ekspr. ukloniti: fant se ni dal upogniti; upognil jih je z grožnjami / upognil je sosednje dežele si jih podredil
    // upognil je njeno šibko naravo; upogniti komu voljo zlomiti
    ●     ekspr. upogniti hrbet, koleno, tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upognil je koleno in prosil odpuščanja pokleknil je; ekspr. drevo se upogne, dokler je mlado mladega človeka je mogoče vzgojiti
    upogníti se zastar.  pripogniti se, skloniti se: upognil se je in pobral kamen
    upógnjen tudi upôgnjen -a -o: od vetra upognjena drevesa; upognjen nos kriv; upognjen starec sključen; upognjena hrbtenica kriva
    ♦     les. pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; upognjeno pohištvo
SSKJ
valovít -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. na katerem so valovi: valovita gladina; valovito jezero, morje / valovito žitno polje
  2. 2. po obliki podoben valu, valovom: valovit obris grebenov; valovita črta; enakomerno, rahlo valovit / valovita pokrajina; cesta je valovita in jamasta / valovita lepenka, pločevina / valoviti lasje; pes z valovito dlako
    ♦     gozd. valovita rast lesa; papir. valoviti karton
SSKJ
vèčplásten -tna -o prid. (ȅ-ā) ki je iz več plasti: večplastna obloga; pren. večplastna osebnost
♦ papir. večplastni karton karton iz več samostojno oblikovanih plasti, ki se v mokrem stanju na kartonskem stroju stisnejo, da se sprimejo
SSKJ
zlepíti in zlépiti -im, tudi zlépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) z uporabo lepila povzročiti, da se kaj sprime: zlepiti razbite kose; zlepiti s klejem; lepilo je slabo zlepilo; trdno zlepiti; pren. zlepiti življenje iz drobcev
// zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime: gnojni izcedek mu je zlepil veke
    zlepíti se in zlépiti se, tudi zlépiti se zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu: lasje so se ji zlepili; zaradi vlage so se znamke zlepile / zlepiti se v kepo
    zlépljen -a -o: zlepljeni drobci kamnin; karton, zlepljen iz več plasti; šop zlepljene dlake; veke so ostale zlepljene
SSKJ
žlébljenje tudi žlebljênje -a s (ẹ̄; é) glagolnik od žlebiti: žlebljenje desk
♦ papir. žlebljenje kartona, lepenke vtiskovanje plitvih žlebov v karton, lepenko, da se omogoči upognitev, prepognitev, zlasti pri oblikovanju embalaže
Število zadetkov: 19