Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
nôrec1 -rca m z -em člov. (ó) knj. pog., poud. |duševni bolnik|; poud.: Temu ~u ne kaže zaupati |nepredvidljivemu, nespametnemu človeku|; Kateri ~ bi delal ves dan |kdo sploh|; Drvi kot ~ |zelo hitro vozi|; delati se ~a iz koga |norčevati se|; imeti koga za ~a |norčevati se iz koga; šaliti se s kom; varati ga|
noríca -e ž, člov. (í) knj. pog., poud. |duševna bolnica|;
nôrčev -a -o (ó) knj. pog., poud.
noríčin -a -o (ȋ) knj. pog., poud.
Pravopis
obesíšče -a s (í) teh. |točka, v kateri je telo obešeno|: trenje v ~u
Pravopis
odzíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; publ. ~a uprizoritev |o kateri se veliko govori, piše|
odzívni -a -o (í; ȋ) ~ čas
odzívnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Pravopis
plazmátka -e ž (ȃ) biol. |celica, v kateri nastajajo protitelesa|
Pravopis
rédkokatéri -a -o tudi rédko katéri ~ -a ~ -o mnog. vrst. zaim. (ẹ́ẹ́; ẹ́ẹ̑) ~a zvezda se je že prižgala; ~ gost zavije k nam
rédkokatéri -ega m, člov. (ẹ́ẹ́; ẹ́ẹ̑) ~ se ga je še spominjal
rédkokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́ẹ́; ẹ́ẹ̑) ~ je ostala še neporočena
Pravopis
sòníhati -am nedov. -ajóč, -áje; sòníhanje (ȍí; ȍȋ) izmeriti frekvenco, pri kateri telo ~a
Pravopis
svój svôja -e povr. svoj. zaim. (ọ́ ó ó) zamenjuje os. svoj. zaim., če bi se ti nanašali na osebek istega stavka
1. ~e otroke imamo (imate, imajo) najraje
2. obdelovati ~ vinograd; Jaz imam ~e skrbi, ti ~e, sploh vsak ~e
3. Tudi tile čakajo na ~ vlak že več kot pol ure
4. Vse zahteva ~ čas |določen|; Bil je najboljši pesnik ~ dobe |dobe, v kateri je živel|; Dajte to na ~e mesto |pravo, ustrezno|; imeti ~ način govorjenja |individualen|; knj. pog. Sod drži ~ih 12 hektolitrov kakih; Za ~o osebo to lahko obljubim zase; biti sam ~ gospodar |ne ob kom drugem|

svôje -ega s, pojm. (ó) izmisliti si kaj ~ega; delati po ~e; knj. pog., poud.: dobiti ~ |biti zavrnjen, kaznovan|; odsedeti ~ |biti v zaporu|; dati kaj iz ~ega |plačati namesto drugega|; iti na ~ |osamosvojiti se|; delati ob ~em |ob svoji hrani|
svôji -ih m mn., člov. (ó) priti med ~e |med svojce, sorodnike|; ~ k ~im |Vsak naj podpira tiste, h katerim se prišteva|
Pravopis
šmènt1 šmênta in šmènt šménta m, člov. (ȅ é; ȅ ẹ́) olepš. |hudič|; poud. Kateri ~ je to bil |človek|
Pravopis
tákšen -šna -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) tak 1: Poglejte, ~a sem bila kot študentka; Šolarji so v tem razredu zelo pridni, ~i so redko kateri; ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; poud.: ~ človek, da mu ni para |dober|; V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|
tákšen -ega m, člov. (á) tak: ~ me že ne bo imel za norca
tákšna -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) taka: Zadnjič je prišla k njemu neka ~, saj veste; nečlov., poud. ~ih ji bom napela |izrekla hude besede|
tákšno -ega s, pojm. (á) táko: poud. Nič ~ega se ni zgodilo
tákšnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
totálka -e ž, pojm. (ȃ) avt. žarg. Zavarovalnica je priznala ~o |stopnjo poškodovanosti vozila, pri kateri ga ni vredno popravljati|
Pravopis
vêja -e ž (ȇ) debela hrastova ~; dve ~i živca; sorodniki po materini ~i; industrijske ~e gospodarstva; poud.: priti na zeleno ~o |opomoči si|; žagati si ~o, na kateri sediš |ogrožati si položaj|
Pravopis
za1 [poudarjeno zá] predl.
I. z or., nasprotnostni par je pred
1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?|
2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro
3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom
4. načinovni leto ~ letom
5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo
6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo
7. kaj ~ en človek kakšen, kateri
II. s tož., nasprotnostni par je izza
1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat
2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, °vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke
3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža
4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti
5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
Pravopis
zastáti2 -stojím dov., nam. zastàt/zastát; drugo gl. stati2 (á í) pokr. Hodijo vztrajno, le tu in tam kateri ~i postoji, se ustavi
zastáti se -stojím se (á í) pokr. Večkrat se kje ~i se stoječ zadrži
Število zadetkov: 33