Zadetki iskanja
Vorenc
igranje s, F17, circenses, ygranîe, ſléhernu djanîe ẛa zhas kratiti, vadlanîe; colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai, golufia; diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas; follis pugilatorius, lusorius, balón ṡa ygranîe; fritillus, -li, pretſhpil, ygranîe, ena ṡa ygró deṡzhiza; gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi tékajo ludje; harpastum, -ti, ena velika kugla k'ygranîu, ali ṡhoga; lusio, ygranîe, ali kratkiga zhaſſa délanîe; lusorius, -a, -um, kar k'ygri, ali k'ygranîu ſliſhi; lusus, -us, ygra, ygranîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; proludium, -ÿ, preygranîe, poprei ygranîe, ali ṡkuſhanîe; psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe, etc:; reticulum, -li, mréshiza, ṡhtrikana auba, en regetil sa s'ṡhogo ygranîe; talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe; trigon, -nis, ena ſorta ledrarṡke ṡhoge ṡa ygranîe
Vorenc
imenovati dov. in nedov., F18, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati, klizati; axare, imenovati; buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga imenujejo buzolai; denominare, jemenovati; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke imenujejo; medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela; mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo imenovali mitra; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga imenujo olander; nominare, imenovati; nuncupare, imenovati; onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni imenujejo Calcedonius; pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga imenujejo s: Antona ogîn; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga imenujejo dragacanth; transnominare, drugazhi imenovati, imè preminiti; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas imenujejo
Vorenc
iz2 predl., agreste, is pula; conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda; pes, -dis, tudi ena is glave úṡh; rure redire, is pula naṡai priti; rutatus, -a, -um, is ruhtizo obèsan, namaṡan; transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali gurrè; vinum defaecare, elutrire, vinu is droṡhy odtozhiti; prim. z
Vorenc
Vorenc
jesti nedov., F42, acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó; aedere, jeiſti; edo, -re, jéſti, vṡhiti; estur âb edor, ſe jei; fagoldori, kateri jidò preklete rizhy; fruges, ſléherni ſad te ṡemle, kateri ſe jei inu vṡhiva; ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje jei; nomae, -arum, eni prehudi toruvi, ali bolezhine, katere okuli ſebe jidó, ali reṡjédajo; prandere, obédvati, koſſilu jeiſti; rapunculus, -li, rapunzila ſalata, ſe s'korenzam jei; superedere, verhu jéſti, ali potler jéſti
Vorenc
jezik1 m, F18, alcibiadon, vel anchusa, ena ſorto[!] tega ardezhiga volouskiga jesika; ancyglogosum, tá ṡylnata vèṡ pod jesikom; asplenum, ẛhkalapendria, ṡeliszhe, jelenski jesik; borago, ṡeliszhe vollovski jeṡik; bugloſsos, bugloſsum, -si, enu ṡheliṡzhe, volovski jeṡik; cetarah, jelenou jesik; cirsium, hoſtni vollovṡki jesik; cynogloſsus, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; echium, divji vollouṡki jeṡik; elingvare, jeṡik odréṡati; elingvatio, jeṡika odréṡanîe elingvis, mutaſt, preṡ jeṡika; lingva, -ae, jeṡik; lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en jeſſik, de ſe v'eno drugo ruto, ali v'fazonetel vtakne; lytta, -ae, en zhervizh pſam pod jesíkom, od kateriga vſtekli ratajo; sanna, -ae, na eniga ṡianîe k'ṡhpotu, ṡaṡhmaganîe, jeṡika kaṡanîe; scropha, seu ranula, ṡhabiza pod jeṡikom; vibrans lingva, en bleiṡzheozhi jeṡik
Vorenc
Vorenc
kačji prid., F13, anguis senecta, kazhji leu, liu; characias, kazhje mleiku, jma perje kakòr mandelnovu drivú; dracunculus, -li, tá mali kazhjek, ali kazhji korèn; exuviae angvis, kazhji lev; genimina viperarum, kazhji ṡarod; lemonium, sive limonium, kazhji korèn, ṡeliṡzhe s'ardezhim ſhirokim korenom; ophiogloſson, kazhji jeṡizhek, ṡeliṡzhe; oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji preſlizi podobnu, raſte na gorrah; peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr kazhji mleizhik, kateru purgiera; tithy maleus, kazhje mleiku; tjeriaca, -ae, triák, arznia is kazhyga meſſá; tripalium, -lÿ, ſladki kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje; tythy maleus, kazhje mléku
Vorenc
kateri zaim., F1457, clibanus, pèzh, katera ſe more preneſti; ignavus dolor, en beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga; ignoscens, kateri odpuſty; miserabundus, -a, -um, zhes kateriga ſe je potrébnu vſmiliti; mola uterina, enu neṡhtaltnu meſſu, kateru v'maternizi raſte; pecator, -oris, myrnik, kateri myr déla; persuastrix, -cis, katera pregovarja; praecedens, kateri naprei grè; quinam homo? kateri je vſai taiſti zhlovik; quocum, s'katerim; quod, kateru, ṡatú, de; retinaculum, -li, ſléhernu orodje, s'katerim ſe kai vṡdiguje; salarius, -rÿ, kateri ſul, ali ſlane rizhy predaja; ſeſsor, -oris, kateri sedy; somniosus, -a, -um, katerimu ſe vſeṡkuṡi ſanîa; vitis putator, vinṡke terte riṡazh, kateri terte obreiṡuje
Vorenc
katerikoli zaim., F7, quicunque, katerikuli; quisquis, gdúkuli, gdú tudi, katerikuli; quodcunque, katerukuli, karkuli; quotusquisque invenitur, kulikurkuli ſe yh ṡnaide, ali, katerikuli ſe ṡnaide; undelibet, is katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; utercunque, uterlibet, bodi tá kir hozhe, katerikuli is vaju, ali s'mej vaju; uteruis, katerikuli, eden, ali tá drugi
Vorenc
kavkljanje s, F4, ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; ludicra ars, kunṡht tega kauklanîa; ludicrum, kauklanîe; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa
Vorenc
klin m, F6, axiculus, ena deszhiza, ali kliniz, klin, ali zaul; climacter, -ris, klin v'loutrah; cuneus, klin, ṡaguṡda; impages, impagis, en notar ṡabyt ṡhebel, zhaul, ali klin; paxillus, -li, en klin, lunik, kolzhizh, kliniz. Isa:22; scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe
Vorenc
koli člen., F9, immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; qualitercunque, v'kakerſhno kuli bodi viṡho; quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantumcunque, kolikar kuli bodi; quantumvis, kolikar kuli hozheṡh; quidquid, kar kuli; quocunque, kamer kuli bodi; undelibet, od kateriga kuli kraja bodi; prim. koderkoli, kolikorkoli ipd.
Vorenc
kuščar m, F2, lacerta, -ae, ṡeleniz, kuſher; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
Vorenc
Vorenc
lagko prisl., F7, conflatibilis, kar ſe lagku puſti reſtopiti, ali ṡliti; ductilis, ena reizh, katera ſe lagku vleizhe, kakòr drát; perfacile, cilú lagkú; separabilis, -le, kar lagku odlozhi; subjectibilis, -le, kar ſe lagku pudſe podverṡhe, ali perpravi. Baruch.1.v.18; superabilis, -le, premogliu, kateriga je lagku premozhi; vadum, -do, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
- laglje , F5, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; facilius, tem lagle, tem laṡhei; levatus, -a, -um, lagle; levatus est, mu je lagle; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera
Vorenc
lajati nedov., F11, allatrare, lajati; bavbare, lajati, bavkati kakòr liſſiza; conlatrare, v'kúp lajati, oblajati; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ẛanizhovati, gerdu lajati; elatrare, lajati, glaſnu vpiti; gannire, bavkati, ali lajati kakòr liſſiza; latrare, lajati kakòr pſy; latrator, -oris, kateri laja kakòr pſy; latratus, -a, -um, kateriga pſy lajajo; oblatrare, ṡupar lajati, oblajati; vitilitigare, ṡanikernu lajati, inu ferṡhmagovati
Vorenc
laskatati se nedov., F19, affulgere, ſe laskatati, ſvétiti, ſvitléti; confulgere, ſe laṡkatati; coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti; effulgere, ſe laṡkatati, bliṡkati; fulgere, ſe laskatati; intermicare, ſe poleg laṡkatati; lucet, ſe ſveiti, ſe laṡkazhe; micare, ſe laṡkatati, magatati, ſe ſvitléti; pellucere, vel perlucere, ſveititi ſe ṡkuṡi, ſe ṡkuṡi laṡkatati; perlucere, poſveititi, ṡkuṡi ſveititi, ali ſe laṡkatati; phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; praefulgere, ſylnu ſe laṡkatati, cilú mozhnú ſe ſvitleiti; praeradiare, ſe prebleiṡzhiti, preṡyati, ſe ſylnu laṡkatati; refulgere, ſe ſylnu laṡkatati, ali ſveititi; rutilare, ſe laṡkatati kakòr ṡlatú; scintillare, ſe laṡkatati, yṡkre kreſſati; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo; supermicare, ſe ſylnu laṡkatati; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
Vorenc
lesen2 prid., F16, bua, -ae, puhſhiza liſſena, kir otroci mladi pyejo, ali tuiſtu pytje; equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati; ligneus, -a, -um, liſſèn; lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; obba, en leſſèn pehar; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; pons sublicius, leſſeni moſt, ali muſt; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz ṡa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati; pyxys, -dis, ena puhſhiza, leſſena, ali Cerquena ṡhkrinîza; radius. strechholz. hostrié. shtrihovnik liſsèn; radius, -dÿ, ta ṡhtrihovnik liſſèn, s'katerim ſe ṡhitu ṡhtriha; stylobata, -ae, tudi en liſſen ror, po katerim voda tezhe; stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali liſſena ṡhpiza k'piſſanîu; subscudes ligneae, liſſene laiṡhte; subscus, -dis, laiṡhta, ali liſſeni pánt, s'katerimi ſo daṡkè v'prek perbite
Vorenc
mačarol m, F3, phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; salamandara, -ae, en mazharól, kateri v'ognî ṡhivy; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 176
Dostopnost