Zadetki iskanja
nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije
1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / osvajalci so besneli po deželi
2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar
- besnèč -éča -e:
besneč ocean, ogenj
1. star. kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni
2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo
- blaznèč -éča -e:
blazneča ženska
Rosa se blešči.
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.
Svetilnik bliska (v temi).
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
- brenčé :
brenče letati
- brenčèč -éča -e:
brenčeč glas; brenčeča vrtavka
navadno v zvezi z maček kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: mačke se breznajo
o kravi kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; bukati se
1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete
// obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča
4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
● nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
- cvetóč -a -e:
rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt; cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja;
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 31
- Naslednja »