Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?
Zadetki iskanja
V otroški pesnitvi Juri Muri v Afriki je mogoče najti tudi verz:
Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb.
Tovrstna oblika tvorbe preteklih pogojnikov (da glagol v pretekliku) je standardna v hrvaščini, v slovenščini pa se zdi izjemno redka. Zanima me, ali je mogoče še te redke primere označiti za tujerodne ali ima omenjena stavčna logika vendarle svoje mesto tudi v okviru slovenskega knjižnega jezika?
Če grem npr. na pregled v specialistično ambulanto, sem bil deležen specialističnoambulantnestoritve ali specialistično ambulantne (pisanje skupaj ali narazen)?
Zanima me pravilnost zapisa:
Informativni dnevi bodo 13. 2. in 14. 2. 2015 ...
ali
Informativna dneva bosta 13. 2. in 14. 2. 2015 ...
Prosila bi vas za pomoč, pri naslednjem primeru.
Že vrsto let lahko občudujemo kreacije in vzorce mednarodnih oblikovalcev, kot so na primer Issey Miyake, Yohji Yamamoto, Rifat Ozbek, Hussein Chalayan, Xuly Bët, Manish Arora in še mnogi drugi.Vsi jasno in strogo poudarjajo in slavijo svoje lastne narodne korenine. Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture. Na primer, ljudje v Yamamotovih oblačilih opazijo japonske značilnosti, in tudi sam oblikovalec opaža ...
Kaj je, torej, pravilno:
a) Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.
ali
b) Svetovnemu občinstvu nenehno izpostavljajo delček japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.
Ali smem – če se mi zdi neka beseda primernejša in je hkrati tudi razumljiva – uporabiti le-to, namesto one, ki je ustaljena?
Vzemimo za primer besedo motór. Izmislil sem si besedo, ki se mi zdi bolj sorodna slovenskemu jeziku, to pa je (novo)beseda poganjálo. Sem privrženec rabi lep(š)ih slovenskih besed in prosim za vaše dovoljenje za uporabo te besede v javnem izražanju. Poleg besede motór, pa to isto besedo, tokrat v pomenu motórno koló, želim nadgraditi v (novo)besedo poganjálnik.
Ali mi je ta svoboda dopuščena?
Mnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik. Menim, da je to narobe. Primer Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.
Zanima me, če je uporaba trpnika v poslovnem besedilo možna? Da/ne in utemeljitev.
Ko želimo v knjižni slovenščini izraziti, da se nekdo z nečim identificira v daljšem trajanju, nam je, kot se zdi, pravzaprav na voljo zgolj beseda identificirati. V kolikor imamo opravka z dovršnim dejanjem, lahko seveda uporabimo glagol poistovetiti. Nedovršno obliko poistovečati se sicer lahko zasledimo v praktični uporabi, ni pa je mogoče najti v nobenih jezikovnih priročnikih. Bi bila uporaba omenjene oblike vendarle dopustna z ozirom na pomanjkanje domače ustreznice, ali pa obstaja morda kakšna druga sopomenka, s katero bi bilo mogoče izraziti nedovršni pomen besede identificirati se?
Kateri predlog je ustreznejši pri stavku: Pustite me pri/na miru?
Ali lahko uporabljamo predložno zvezo na (bralni) skupini, npr. na bralni skupini smo se pogovarjali o tem in tem, grem na bralno skupino ... in ne v bralni skupini.
z zaročenko piševa vabilo za poroko in sva naletela na dilemo pri uporabi (povratno) svojilnega zaimka. Stavek, ki nama povzroča dilemo je: Lepe trenutke radi delimo s svojimi najbližjimi in tudi midva bi rada svojega (najinega) delila z vami.
Kakšna je razlika ob uporabi ene ali druge možnosti? Ali se ob uporabi povratno svojilnega zaimka razume kot en skupen trenutek, ali trenutek od vsakega posebej?
Prebiram neko besedilo, v katerem je ogromno stavkov z vrinjenim ki-stavkom, ki se potem nadaljuje z veznikom in, a pred njim ni nikoli vejice.
Na primer:
Zahvaljujem se bralcem, ki so bili navdušeni nad knjigo in resnično upam, da jim bo tudi to delo všeč.
ali pa:
Saj veš, kdo si in rada bi se ti zahvalila.
ali:
Medtem ko je klepetla, je bil ob njej njen mož in vsakič ko je želel oditi, ga je poklicala nazaj.
Ali ni tako, da je treba dati pred IN vejico, ker imamo prej vrinjen stavek, ki se ga zaključi z vejico in potem nadaljuje. Takšno pomanjkanje vejic :-) me namreč zelo moti, a ker je tega v besedilu že toliko, se zdaj že sprašujem, ali jaz narobe razmišljam, in je morda res vse kar brez vejic :-). Prosim za razrešitev dileme.
Koliko vejic mora biti v spodnji povedi? Turisti gredo lahko plavat ali se vozit s kočijo okrog jezera ali si ogledajo grad.
Zanima me, ali bi morala biti na oglasu Borze terjatev vejica pred kar. Dodajam sliko oglasa.
Besedilo na oglasu: Financiramo kar je prav.
Zanima me, ali bi v označenem primeru (modrem) treba pisati vejico ali ne. Dodajam tudi primer druge navedbe vira.
Mencinger, J., 1997, Daleč od Evrope, v: Mladina, št. 7, 18. 2. 1997, str. 26–29.;
Tauber, A., 1991, Kam vodi razvoj? v: Delo, št. 14, 18. 1. 1991, str. 9.
ALI
Tauber, A., 1991, Kam vodi razvoj?, v: Delo, št. 14, 18. 1. 1991, str. 9.
Pri dobro znanem citatu iz Sneguljčice: "Zrcalce, zrcalce, na steni povej ..." na spletu opažam, da pred predlogom na ponekod zapišejo vejico, medtem ko drugod ne. Ali se torej vejico tam zapiše ali ne?
V dilemi sem glede postavitve vejice v povedi: Luže prihajamo. Zdi se mi, da če so luže osebek in napovedujejo vsled dezja, da prihajajo, je poved brez vejica. V kolikor mi napovedujemo lužam, da prihajamo skakat po njih, pa je poved z vejico. Imam prav?
Zanima me, kako naj vežem glagol slediti v besedilu zahteva se strogo sledenje dokumentom ali dokumentov. Trenutno se uporablja zveza sledenje dokumentov (ali »treba je slediti dokumente«), vendar v SSKJ te vezave za pomen upoštevati kaj ne najdem. Jaz bi torej uporabila dajalnik. V Vezljivostnem slovarju Andreje Žele najdem primere s tožilnikom, ampak ne gre za isti pomen: kdo/kaj premikajoč biti blizu komu/čemu.
Ali mi lahko kdo razloži nianso med pasivom (viden je kot nesrečen; v smislu XZ ga vidi kot srečnega) in videti je srečen?
Sama menim, da je razlika v tem, da se v brezosebni rabi popolnoma zabriše agens, medtem ko je le-tega v pasivni rabi nekako mogoče identificirati. Vseeno pa mi to še ne pojasni, zakaj se v teh primerih uporablja glagol "BITI". In še: je ta tip stavkov soroden stavkov s pasivnim "SE" (se sliši, se naredi ...)?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »