Zadetki iskanja
Vorenc
bodi vez., F19, esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi; evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe; farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji; perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu; qualiscunque, kakerſhenkuli bodi; qualitercumque, v'kakerſhno kuli bodi visho; quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantumcunque, kolikar kuli bodi; quocunque, kamer kuli bodi; quoquomodo, kakorkuli bodi; stupa, -ae, predivu, ſi bodi lanenu, ali konopnu; ubicunque, kirkuli bodi; undelibet, is katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
Celotno geslo
eSSKJ16
butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola
1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop
3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov
4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka
FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih
FRAZEOLOGIJA: (pomagati) nositi butaro koga
Celotno geslo
eSSKJ16
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5. kar se uresničuje
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.1 Boga oz. božjih oseb
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Vorenc
kakršen zaim., F9, compromiſsum, oblublenîe dvéh od ene, inu druge ſtrani ẛa kakerſhno glihingo s'perſego; effingere ex vero similitudinem, eno reizh ſturiti, kakerſhna je tá prava; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe; farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa shivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; qualis talis, kakou takou, kakerſhen, takeſhen; qualitercumque, v'kakerſhno kuli bodi viṡho; quemadmodum, kaku, kakòr, v'kakerſhni viṡhi; sagaria, -ae, kupzhia, baratia, s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou, kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhimi knoffy noſſili
Vorenc
Prekmurski
kr̀ma tudi kèrma -e ž krma: [Bog] ſteri dá kermo neimoi ſivini TF 1715, 47; ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Étel; étek; jejsztvina, hrána, krma KOJ 1833, 155; Krma sze letosz lepa pripovala AI 1875, kaz. br. 8
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
krma1 ž, F14, farraginaria, -orum, farrago, -nis kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; medica, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi; migma, kerma. Isai:30.24.v.; pabularis, -re, kar je ṡhivini h'kermi, ali paſhi; pabulatio, kerme ṡa ṡhivino preṡkarblenîe, pokladanîe, paſſenîe, futeraṡhe; pabulator, kateri kermo ſpravla, ṡhivini poklada, ṡa ṡhivino preṡkarby; pabulatorius, -a, -um, kar h'kermi ſliſhi; pabulum, kerma, paſha; pascuum, -ÿ, kerma; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; pastio, -onis, â pasco, paſha, karma; pastus, -us, paſha, karma; rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina; secare, karmo koſſiti
Vorenc
paša ž, F16, chenoboscium, ena guſja ſhtala, ali paſha; compascuus, -a, -um, paſha vſim gmain; dispescere, reṡdrushiti, pelati od paſhe, notar pelati, goniti, lozhiti; neſsotrophium, -phÿ, razhja ṡhtala, ali paſha; pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati, na futeraṡhe poiti; pabularis, -re, kar je ṡhivini h'kermi, ali paſhi; pabulum, kerma, paſha; pabulum porcinum, ṡhyr, ṡhelot, ſvinṡka paſha; pascere, paſti, paſho dati, ṡhiviti; pascua, -orum, pashe, gmaine ṡa paſho, proſtor ṡa paſho; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; pastio, -onis, â pasco, paſha, karma; pastus, -us, paſha, karma; scriptura, zol, kateri ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine
Vorenc
si člen., F10, esto, bodi ſi, takú, jeſt puſtym taku biti, bodi; evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe; farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji, de li nei zhes pèt ṡlati vrédnoſti; quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantuslibet, velik kakor ſi hozhe; stupa, -ae, predivu, ſi bodi lanenu, ali konopnu; usurpatio, tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi bodi s'beſſédo, ali s'djanîam
Vorenc
visokost ž, F13, altitudo, viſſokóſt; apex, verh, viſſokúſt, ſhpiza; aplustre, vel sumitas puppis, viſſokúſt tega ẛadnîga kerma v'ladji; celsitas, celsitudo, viſſokúſt; culmen, verh, viſſokúſt; dioptra, -ae, enu orodje ṡkuṡi kateru ſe gleda ene rizhy dolgúſt, ſhirokúſt, viſſokúſt. 2.Mach:11.v.21; eminentia, -ae, poviſhanîe, viſſokuſt, vun gledanîe, viſſok ſtán, velika zhaſt; excellentia, viſſokóſt, preṡhlaîtnoſt; excelsitas, viſsokost; proceritas, dolgúſt, viſſokúſt, ali raunoſt; rama, viſſokúſt; sublimitas, viſsokúst, poviṡhanîe; summitas, viſſokúſt, tú narviſhe
Vorenc
zadnji prid., F17, aplustre, vel sumitas puppis, viſſokúſt tega ẛadnîga kerma v'ladji; posticum, -ci, ta ṡadnîa vratiza per hiſhi; puppis, -is, ta ṡadni konez v'ladji, ali v'barki; supremus suis annis, v'ſvoih ṡadnih leitih
- najzadnji , F4, postremus, -a, -um, puſlednî, narṡadnî; supremò, k'ṡadnîmu, k'narẛadnîmu; supremus, -a, -um, narṡgurnî, narpervi, ali narṡadnî; supremus suis annis, v'ſvoji narṡadnî ſtaroſti
Vorenc
zmes ž, F4, farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; farrago, ṡmeiṡ; mistura, ṡmeiṡ; mixtura, ṡmeiṡ, ṡmeiſhanîe
Število zadetkov: 14
Dostopnost