Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kíselast -a -o prid. (í)
kiselkast: kiselast kruh / kiselast okus
SSKJ²
kíselkast -a -o [kisəlkast in kisəu̯kastprid. (ȋ)
nekoliko kisel: kiselkast kruh / kvas ima kiselkast okus / iz odprte kleti je vel zatohel, kiselkast zrak / ekspr. odgovorila je s kiselkastim nasmehom
    kíselkasto prisl.:
    kiselkasto se je nasmehnil
SSKJ²
kíslast -a -o prid. (í)
kiselkast: kislasta pijača / juha s kislastim okusom
SSKJ²
komísen -sna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na komis: kiselkast komisni okus / komisni kruh
 
slabš. take komisne hrane se kmalu preobješ slabe, nekvalitetne
2. star. vojaški: komisna uniforma / strogi komisni obrazi
SSKJ²
mòk môka m, mest. ed. tudi móku (ȍ ó)
star. vlaga, mokrota: kiselkast mok znojnega bolnikovega telesa
SSKJ²
nakísati -am dov. (ȋ)
narediti kaj kislo: raztopino nakisamo s kislino
    nakísati se 
    1. postati nekoliko kisel, kiselkast: mleko se je nakisalo
    2. ekspr. najokati se: pusti jo, da se nakisa
    nakísan -a -o:
    nakisano mleko
SSKJ²
nakísel -sla -o [nakisəu̯prid. (í)
knjiž. nekoliko kisel, kiselkast: nakislo mleko
SSKJ²
nakísniti -em dov. (í ȋ)
postati nekoliko kisel, kiselkast: pustiti jagode, da nakisnejo; vino je nakisnilo
SSKJ²
sírast -a -o prid. (í)
podoben siru: sirast okus / sirasta, zdrizasta snov
// bel3, belkast: sirast konj; bledi, sirasti obrazi; lice siraste barve
 
agr. sirasta zemlja zbita, sprijeta; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži; sirasta pljučna tuberkuloza kazeozna pljučna tuberkuloza
    sírasto prisl.:
    sirasto bela koža; sirasto kiselkast
SSKJ²
sopúh -a m (ȗ)
1. topel zrak, poln vidnih hlapov: sopuh se je kadil, uhajal skozi odprta okna; iz nosnic je živali uhajal topel sopuh / iz brazd se je dvigal dišeč sopuh / njegova pljuča so dobivala le tobakov dim in alkoholni sopuh alkoholne hlape; sopuh oglja dim
2. star. neprijeten vonj, zadah: širiti jedek, kiselkast sopuh; vinski sopuh iz pijanca; vonj dišav se je mešal z ostrim sopuhom teles
3. knjiž. prosojna, rahla meglica: opazovati sopuh vlage v zraku; izgine kot sopuh / čelo kolone se je izgubilo v lahnem sopuhu / sopuh plavajočih snežink
● 
zastar. vroč sopuh iz peči tok toplote
SSKJ²
víno -a s (í)
1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; ledeno vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; pelinovo vino v katerem je bil namočen pelin; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; polsuho vino ki ima v enem litru do 15 g sladkorja; predikatno vino vrhunsko vino iz grozdja s podaljšanim dozorevanjem v vinogradu; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom
 
ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal
 
agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino
// navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina
2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom
// s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti
SSKJ²
víšnja -e ž (ī)
sadno drevo ali njegov kiselkast dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati višnje; saditi višnje / kompot, liker iz višenj
SSKJ²
vónj -a m (ọ̑)
1. hlapi, ki jih oddajajo hlapljive snovi: vonj se širi, ekspr. plava po prostoru; ekspr. vonj se razpuhti, sili, udarja v nos; dajati, oddajati vonj; puščati za seboj neprijeten vonj
// značilnost snovi, teles, ki se zaznava z vohom: navzeti se vonja; vsaka roža ima svoj vonj; zaznati vonj po dimu; kiselkast, ekspr. opojen, oster vonj; močen, prijeten, zoprn vonj; vonj akacij, žganja; vonj po parfumu, svečah; plin brez vonja
// občutek, ki ga povzroča ta značilnost: še zdaj čutim, ekspr. imam v nosu vonj po smrekovih gozdovih
2. voh: razvitost vonja; okus, vonj in drugi čuti
3. ekspr., z rodilnikom značilnost v majhni, komaj opazni stopnji, ki vzbuja, povzroča predstavo, zavest česa: vonj domače govorice / vonj spominov, svobode
SSKJ²
zadàh tudi zadáh -áha m (ȁ á; ȃ)
manj močen neprijeten vonj, navadno po slabem, pokvarjenem: zadah se širi iz kleti; kiselkast zadah; zadah iz ust; zadah po prepoteni obleki
Število zadetkov: 14