Ahílov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit
● to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu
♦ anat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
dŕsa -e ž (r̄)
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu
// star. drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba
● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje
♦ agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu
// star. drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba
● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje
♦ agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine
SSKJ²
harpúna -e ž (ȗ)
1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune
♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj
2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno
1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune
♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj
2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno
SSKJ²
harpunírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zadeti, ustreliti s harpuno: harpunirati kita, ribo
zadeti, ustreliti s harpuno: harpunirati kita, ribo
- harpuníran -a -o:
harpunirana riba
SSKJ²
jerebíca -e ž (í)
rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika; či či, se sklicujejo jerebice; loviti jerebice
♦ lov. kita jerebic; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka
rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika; či či, se sklicujejo jerebice; loviti jerebice
♦ lov. kita jerebic; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka
SSKJ²
SSKJ²
kít1 -a m (ȋ)
največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami: pomagati nasedlemu kitu; opazovanje kitov; vrste kitov; kiti in delfini / ko so kita zadeli s harpuno, je potopil čoln; lov na kite je danes večinoma prepovedan
♦ zool. grenlandski kit ki ima belkasto sivo progo na korenu repa, Balaena mysticetus; sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Balaenoptera musculus; vosati ali brezzobi kiti ki imajo namesto zob dve vrsti poroženelih kožnih gub, Mystacoceti; zobati kiti ki imajo v ustih stožčaste zobe, Odontoceti; kit ubijalec roparski delfin črno-bele barve z izrazito trikotno hrbtno plavutjo, dolg do 9 m, Orcinus orca
največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami: pomagati nasedlemu kitu; opazovanje kitov; vrste kitov; kiti in delfini / ko so kita zadeli s harpuno, je potopil čoln; lov na kite je danes večinoma prepovedan
♦ zool. grenlandski kit ki ima belkasto sivo progo na korenu repa, Balaena mysticetus; sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Balaenoptera musculus; vosati ali brezzobi kiti ki imajo namesto zob dve vrsti poroženelih kožnih gub, Mystacoceti; zobati kiti ki imajo v ustih stožčaste zobe, Odontoceti; kit ubijalec roparski delfin črno-bele barve z izrazito trikotno hrbtno plavutjo, dolg do 9 m, Orcinus orca
SSKJ²
kíta -e ž (í)
1. iz treh ali več pramenov spleteni lasje: ima lepe kite; odstriči kite; vlekel jo je za kite / lase spleta v kite / kita črnih las
// kar je temu podobno: kita iz rafije, slame / zunaj so se sušile debele kite čebule
● star. dala mu je kito cvetja šopek (cvetja)
2. star., navadno z rodilnikom skupina, vrsta: iz šole se je usula kita otrok; dolge kite potnikov
3. anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost: pretrgati si kite; kite in mišice
4. lov. večja skupina letečih živali istega gnezda: kita divjih rac, jerebic / letati v kitah
1. iz treh ali več pramenov spleteni lasje: ima lepe kite; odstriči kite; vlekel jo je za kite / lase spleta v kite / kita črnih las
// kar je temu podobno: kita iz rafije, slame / zunaj so se sušile debele kite čebule
● star. dala mu je kito cvetja šopek (cvetja)
2. star., navadno z rodilnikom skupina, vrsta: iz šole se je usula kita otrok; dolge kite potnikov
3. anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost: pretrgati si kite; kite in mišice
4. lov. večja skupina letečih živali istega gnezda: kita divjih rac, jerebic / letati v kitah
SSKJ²
kíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kita 3: kitni refleks / kitna ovojnica plast tkiva, ki ovija dolge kite v okončinah
nanašajoč se na kita 3: kitni refleks / kitna ovojnica plast tkiva, ki ovija dolge kite v okončinah
SSKJ²
kítica -e ž (í)
1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov: pesem ima tri kitice; ponavljanje kitic / zapel je prvo kitico / alkajska kitica ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec; asonirana kitica ki ima asonanco; dvovrstična, trivrstična kitica; nibelunška kitica ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico
2. manjšalnica od kita: ima, nosi kratke kitice; zgrabil jo je za kitico / kitica rožmarina
1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov: pesem ima tri kitice; ponavljanje kitic / zapel je prvo kitico / alkajska kitica ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec; asonirana kitica ki ima asonanco; dvovrstična, trivrstična kitica; nibelunška kitica ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico
2. manjšalnica od kita: ima, nosi kratke kitice; zgrabil jo je za kitico / kitica rožmarina
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
korúza -e ž (ú)
enoletna rastlina s kolenčastim steblom in velikimi storži ali njeno seme: saditi, okopavati koruzo; koruzo ličkati; popoldne so lomili, trgali koruzo; pečena koruza; zunaj visi kita koruze / koruza letos dobro kaže / koruza je spet poplavljena njiva s koruzo / bela koruza z belimi zrni; debelozrnata, drobnozrnata koruza; semenska koruza
● ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; pog. živita na koruzi živita skupno življenje brez zakonske zveze
♦ agr. silažna koruza ki je za silažo; biol. heterozna, hibridna koruza; vrtn. pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica
enoletna rastlina s kolenčastim steblom in velikimi storži ali njeno seme: saditi, okopavati koruzo; koruzo ličkati; popoldne so lomili, trgali koruzo; pečena koruza; zunaj visi kita koruze / koruza letos dobro kaže / koruza je spet poplavljena njiva s koruzo / bela koruza z belimi zrni; debelozrnata, drobnozrnata koruza; semenska koruza
● ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; pog. živita na koruzi živita skupno življenje brez zakonske zveze
♦ agr. silažna koruza ki je za silažo; biol. heterozna, hibridna koruza; vrtn. pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica
SSKJ²
lopática -e ž (á)
1. manjšalnica od lopata:
a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti
b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice
// priprava za nalaganje jedi: obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo
2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita: delati z lopatico, ne s čopičem; lopatica za kitanje / zidarska lopatica zidarska žlica
3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta: bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele; zlom lopatice
♦ alp. lopatica ploščati del cepina; bot. lopatica na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria; strojn. lopatice manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih
1. manjšalnica od lopata:
a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti
b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice
// priprava za nalaganje jedi: obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo
2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita: delati z lopatico, ne s čopičem; lopatica za kitanje / zidarska lopatica zidarska žlica
3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta: bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele; zlom lopatice
♦ alp. lopatica ploščati del cepina; bot. lopatica na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria; strojn. lopatice manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih
SSKJ²
SSKJ²
ŕsk [tudi rə̀sk] medm. (ȓ; ə̏)
1. posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: potegnil ga je za rokav, in rsk; rsk, rsk, škriplje pod nogami
2. posnema glas rezila: pograbila je škarje: rsk, rsk in težka kita ji je ostala v roki
1. posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: potegnil ga je za rokav, in rsk; rsk, rsk, škriplje pod nogami
2. posnema glas rezila: pograbila je škarje: rsk, rsk in težka kita ji je ostala v roki
SSKJ²
splèt spléta m (ȅ ẹ́)
1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita
// kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v spletu hodnikov
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami: iskati, najti, objaviti informacije na spletu; brskati po spletu / svetovni splet
3. z rodilnikom skupek, celota med seboj povezanih stvari: splet dogodkov; splet naključij, okoliščin; splet problemov, vprašanj / njegova zgodba je splet verjetnosti in domišljije
4. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni, živčni splet
1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita
// kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v spletu hodnikov
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami: iskati, najti, objaviti informacije na spletu; brskati po spletu / svetovni splet
3. z rodilnikom skupek, celota med seboj povezanih stvari: splet dogodkov; splet naključij, okoliščin; splet problemov, vprašanj / njegova zgodba je splet verjetnosti in domišljije
4. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni, živčni splet
SSKJ²
tetíva -e ž (ȋ)
vrvica, žica, ki povezuje konca ukrivljene palice pri loku: tetiva poči; napenjati, nategovati tetivo; položiti puščico na tetivo; biti napet kot tetiva
♦ anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost; kita; geom. daljica, ki povezuje dve točki krivulje
vrvica, žica, ki povezuje konca ukrivljene palice pri loku: tetiva poči; napenjati, nategovati tetivo; položiti puščico na tetivo; biti napet kot tetiva
♦ anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost; kita; geom. daljica, ki povezuje dve točki krivulje
SSKJ²
ulovíti -ím dov., ulôvil (ī í)
1. z iskanjem, zasledovanjem priti do divjadi in jo ustreliti: uloviti medveda, zajca / uloviti srno v past, s pastjo
// z iskanjem, zasledovanjem priti do živali zaradi koristi: uloviti kita; ulovil je veliko polhov
// z iskanjem, zasledovanjem priti do živali sploh: uloviti bolho, metulja / mačka je ulovila miš
2. ujeti: uloviti bežečega / uloviti mačka za rep / uloviti kozarec, tik preden bi padel na tla / uloviti žogo / uloviti deževnico v sod / filter ulovi večino nesnage prestreže, zaustavi / uloviti in ustaviti gugalnico / uloviti košček mesa v juhi / policija je ulovila tatu / učitelj ga je ulovil pri prepisovanju / uloviti koga na laži / komaj je še ulovil vlak / uloviti profesorja za podpis / uloviti dobro službo / trudi se, da bi ulovila bogatega ženina / uloviti snop svetlobe v ogledalo / uloviti prijazen nasmeh / hodi okrog prijateljic, da ulovi kako novico / uloviti klic na pomoč / uloviti korak z drugimi / težko ulovi kako uro počitka
1. z iskanjem, zasledovanjem priti do divjadi in jo ustreliti: uloviti medveda, zajca / uloviti srno v past, s pastjo
// z iskanjem, zasledovanjem priti do živali zaradi koristi: uloviti kita; ulovil je veliko polhov
// z iskanjem, zasledovanjem priti do živali sploh: uloviti bolho, metulja / mačka je ulovila miš
2. ujeti: uloviti bežečega / uloviti mačka za rep / uloviti kozarec, tik preden bi padel na tla / uloviti žogo / uloviti deževnico v sod / filter ulovi večino nesnage prestreže, zaustavi / uloviti in ustaviti gugalnico / uloviti košček mesa v juhi / policija je ulovila tatu / učitelj ga je ulovil pri prepisovanju / uloviti koga na laži / komaj je še ulovil vlak / uloviti profesorja za podpis / uloviti dobro službo / trudi se, da bi ulovila bogatega ženina / uloviti snop svetlobe v ogledalo / uloviti prijazen nasmeh / hodi okrog prijateljic, da ulovi kako novico / uloviti klic na pomoč / uloviti korak z drugimi / težko ulovi kako uro počitka
- ulovljèn -êna -o:
ulovljeni metulji; velika količina ulovljenih rib
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost