Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
brnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove
Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.
1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.
Celotno geslo Vezljivostni G
brodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.
Celotno geslo Vezljivostni G
bŕskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj razkopavati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
Kokoši /s kremplji/ razkopavajo po gnoju.
2.
kdo/kaj stikati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
(Za pomembnimi listinami) je brskala po tujih predalih.
Celotno geslo Vezljivostni G
brzéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.
SSKJ²
búbati -am nedov. (ū)
otr. boleti: glava me buba; brezoseb. kje te pa buba, bom popihala
    búban -a -o
    bolan: ali si bubana?
Pravopis
búbati -am nedov. -ajóč; -an -ana; búbanje (ú; ȗ) otr. |boleti|: koga Glava ga ~a; brezos. Kje te pa ~a
Pleteršnik
búbati 1., -a, vb. impf. schmerzen, wehe thun, (v otročjem govoru): kje te buba?
Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
búča Frazemi s sestavino búča:
búče prodájati, dobíti jíh po búči, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [pa] búča, tó so búče, zvíta búča
Celotno geslo eSSKJ
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
    1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
      1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
    2. manjša buča
    3. priprava ali njen del trebušaste oblike
    4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
      4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: ↑buča
Celotno geslo Vezljivostni G
budíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.
Celotno geslo eSSKJ16
busija -e samostalnik ženskega spola
1. namestitev skupine oseb z namenom nepričakovano napasti koga; SODOBNA USTREZNICA: zaseda
2. skupina oseb, nameščena kje z namenom nepričakovano napasti koga; SODOBNA USTREZNICA: zaseda
FREKVENCA: 26 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo Vezljivostni G
bútati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butala ga je po glavi.
1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.
SSKJ²
cándrati se -am se tudi candráti se -ám se nedov. (ȃ; á ȃ)
slabš. vlačugati se, vlačiti se: kaj vem, kje se candra
Celotno geslo Frazemi
Canóssa Frazemi s sestavino Canóssa:
hodíti kot v Canósso, íti v Canósso, odíti v Canósso, odpráviti se v Canósso, podáti se v Canósso, pót v Canósso, príti v Canosso
Celotno geslo eSSKJ
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
Celotno geslo Frazemi
cedíti se Frazemi s sestavino cedíti se:
méd in mléko se cedí(ta) kjé kómu, mléko se šè cedí iz úst kómu
Celotno geslo Vezljivostni G
centralizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v/na kaj / v/pri/na/ob čem , v navezo s kom/čim / kam / kje / kod
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.
Celotno geslo Frazemi
cigàn Frazemi s sestavino cigàn:
čŕn kot cigàn, lagáti kot cigàn
Celotno geslo Vezljivostni G
cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno
1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.
Število zadetkov: 2020