Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
zélnik Frazemi s sestavino zélnik:
hodíti kómu v zélnik, hója v zélnik kóga, kàj je zráslo na zélniku kóga, kàj ni zráslo na zélniku kóga, kôzla v zélnik spustíti, skakáti kómu v zélnik, skočíti kómu v zélnik, tó je zráslo na zélniku kóga
SSKJ²
zévati -am nedov. (ẹ́)
1. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): guba na krilu zeva; zaradi izsušitve lesa okna zevajo / ekspr. njegovi čevlji že zevajo imajo podplat odtrgan od zgornjega dela
// biti razmeroma široko odprt: vrata nastežaj zevajo / rana zeva
// ekspr., s prislovnim določilom biti kje z vidno odprtino, praznino: v mreži, ograji zeva luknja / na čelu mu zeva globoka rana ima globoko rano
2. ekspr., s prislovnim določilom biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pod njim je zevalo brezno; oder je nemo zeval v dvorano
3. ekspr. imeti odprta usta, kljun: mrliču so podvezali brado, da ne bi zeval; kokoš je zevala od vročine, žeje / mladič je zeval, dokler ga niso do sitega nakrmili odpiral kljun
// zehati: že ves večer zeva; brezoseb. nocoj se otrokom ni nič zevalo
    zevajóč -a -e:
    požrešno zevajoč gobec zveri; zevajoča rana; v zidu zevajoča razpoka
Celotno geslo Vezljivostni G
zgodíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj dogoditi se, pripetiti se
Zgodila se je nesreča.
2.
kaj dogoditi se, pripetiti se kot okoliščina
Zgodilo se je(, da je šel na lov).
SSKJ²
zgrínjati -am nedov. (í)
1. imeti strnjeno razprostrto: drevesa zgrinjajo krošnje; lipa zgrinja veje nad kamnito mizo
2. spravljati skupaj, na kup: zgrinjati zemljo, sušeče se zrnje / ekspr. zgrinjati bogastvo kopičiti / zgrinjati na kup
3. star. zlagati: mati zgrinja sinovo obleko
● star. groza me zgrinja, ko to poslušam obhaja
    zgrínjati se s prislovnim določilom
    1. pojavljati se kje strnjeno v veliki količini: čez ladjo so se zgrinjali visoki valovi; nad dolino se zgrinjajo oblaki / ekspr. okrog nas se je zgrinjala tema je bila, je nastajala / ekspr.: nad družino se zgrinjajo skrbi in težave; pred njim se zgrinja vse več problemov
    2. prihajati skupaj v velikem številu: že od jutra se zgrinjajo množice od vseh strani; okoli ponesrečenca se zgrinjajo radovedneži; ljudje se zgrinjajo na trg, v gledališče
    zgrinjajóč -a -e:
    nad dolino zgrinjajoči se nevihtni oblaki
SSKJ²
zgrmáditi -im dov. (ā ȃ)
spraviti v grmado, na kup: zgrmaditi veje; na nebu so se zgrmadili oblaki
    zgrmáditi se 
    pojaviti se kje v veliki količini: na trgu se je zgrmadila množica ljudi; pren., ekspr. veliko problemov se je zgrmadilo nanj
SSKJ²
zgrníti in zgŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. strnjeno razprostreti: drevesa so zgrnila krošnje; nad lopo so se zgrnile veje
2. spraviti skupaj, na kup: zgrniti raztreseno seme / ekspr. vse to bogastvo so zgrnili starši in stari starši nakopičili / vzroke za stanje je zgrnil v nekaj stavkov strnil
3. star. zložiti: jezno je zgrnil svojo obleko in šel
● knjiž. nesreča je zgrnila nadenj zaničevanje zaradi nesreče so ga začeli zaničevati
    zgrníti se in zgŕniti se s prislovnim določilom
    1. pojaviti se kje strnjeno v veliki količini: ogenj se je zgrnil od vseh strani; okrog njiju so se zgrnile sence; na nebo se zgrnejo oblaki / ekspr. nad mesto se je zgrnila tema stemnilo se je / na družino se je zgrnilo gorje
    2. priti skupaj v velikem številu: otroci so se zgrnili okrog matere; k mizam so se zgrnili novi gostje; meščani so se zgrnili na ulice, pred magistrat
    zgŕnjen -a -o:
    razpeti zgrnjeno platneno streho; na kup zgrnjeno žito
Celotno geslo Kostelski
zgubiti ► zˈgibit -in dov.
SSKJ²
zíbati tudi zibáti -ljem in -am, in zíbati -ljem in -am nedov. (í á í; í)
enakomerno premikati kaj sem in tja ali navzgor in navzdol okrog njegove osi: zibati zibelko / valovi zibljejo jadrnico / zibati otroka, da bi zaspal; zibati na kolenih, rokah; stal je na petah in se zibal / medved je zibal glavo
● evfem. pri sosedovih bodo zibali dobili otroka; knjiž. zibali so ga v kmečki hiši rodil se je
    zíbati se tudi zibáti se, in zíbati se
    1. enakomerno se premikati sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: ob lepi melodiji se je njeno telo začelo zibati; zibati se po taktu; pri hoji se ziblje v bokih; cveti, veje se zibljejo v vetru; zibati se kot pijanec, raca / ekspr. drobna senca se je zibala po cesti zibajoč se šla
    ♦     navt. ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi
    2. zibajoč se biti, nahajati se kje: čoln se ziblje ob pomolu; ekspr. na prsih se mu zibljejo medalje / v vrču se je zibalo vino / ekspr. na ustnicah se mu ziblje sladek smehljaj / ekspr. cesta se je zibala pod njim zaradi vrtenja v glavi se mu je zdelo, da se cesta ziblje pod njim
    zibáje :
    zibaje se oditi, se približati
    zibajóč -a -e:
    zibajoč se premikati; zibajoči se koraki; v vetru zibajoča se svetilka
    zíban -a -o:
    ziban dojenček; ves rod je bil ziban v tej zibelki
Celotno geslo Kostelski
zibati ► ˈziːbat -bl’en nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
zíbati se tudi zibáti se -ljem se in -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj zibajoč premikati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / po kom/čem / kam / kod
Neki predmet se je zibal po vodi.
2.
kdo/kaj zibajoč nahajati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med čim / kje
Čoln se ziblje ob pomolu.
3.
kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Ziblje se /kot pijanec/.
4.
iz navtike kaj premikati se okrog vzdolžne osi
Ladja se ziblje.
SSKJ²
zijáč -a m (á)
slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: ljudje so se razšli, ostalo je le nekaj zijačev
♦ navt. škripec, narejen tako, da spreminja smer vrvi
SSKJ²
ziják -a m (á)
star. kdor se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje; zijalo: razgnati kup zijakov
● star. delati zijake iz koga norčevati se, šaliti se; star. prodajati zijake prodajati zijala
SSKJ²
zijálast -a -o prid. (á)
1. slabš. ki se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijalasti otroci; bil je precej zijalast / zijalast obraz / kot psovka kam pa gledaš, zijalo zijalasto
2. ekspr. ki zija, se ne prilega več: zijalaste klešče; zijalasta vrata
    zijálasto prisl.:
    zijalasto se razgledovati
Celotno geslo Sinonimni
zijálast -a -o prid.
slabš. ki se iz radovednosti (rad) kje po nepotrebnem zadržuje in si kaj ogleduje
SINONIMI:
slabš. zijav
GLEJ ŠE SINONIM: radoveden
SSKJ²
zijálo -a s (á)
1. slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si kaj ogleduje: odganjati zijala; okrog njega se je nagnetlo veliko zijal / kot psovka kaj tako buljiš, zijalo zijalasto
2. ekspr. odprtina: široka zijala dimnikov / slabš. odpri zijalo usta
3. slabš. kdor zelo glasno, hrupno govori: tega zijala ne morem poslušati
● ekspr. kazati zijala komu, za kom s široko odprtimi usti, moljenjem jezika iz ust kazati omalovaževanje, nasprotovanje; ekspr. pasti, prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj
Celotno geslo Sinonimni
zijálo -a s
slabš. kdor se iz radovednosti (rad) kje po nepotrebnem zadržuje in si kaj ogledujepojmovnik
SINONIMI:
slabš. zijač, star. zijak
GLEJ ŠE SINONIM: odprtina, radovednež, usta
GLEJ ŠE: pasti2, pasti2
SSKJ²
zijáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): avtomobilska vrata zijajo / čevlji so zijali, da so se videli prsti so imeli podplat odtrgan od zgornjega dela
// biti razmeroma široko odprt: okna zijajo in vrata so sneta s tečajev / rana zija; kopalna kad pri dnu zija je počena; razpoke v zemlji zijajo vsak dan bolj so vsak dan večje
// s prislovnim določilom biti kje z vidno odprtino, praznino: v strehi zijajo luknje; košare in sodi so prazni zijali po shrambah
2. ekspr., s prislovnim določilom biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: okenske odprtine so črne zijale v nas; pod njim je zijal prepad
3. slabš. imeti odprta usta, kljun: ne zijaj, zapri usta; kokoš zija od žeje
// zehati: ves večer že zija
4. slabš. nepremično, navadno radovedno gledati: ustavil se je in zijal; zijati okrog sebe; kaj tako zijaš vame, za njo / oči topo zijajo
5. slabš. kričati, vpiti2: kaj tako zijaš, saj nismo gluhi; zijati nad kom
● slabš. to bo zijal, ko pride bo začuden, presenečen; ekspr. zijati od začudenja biti zelo začuden; slabš. že spet zija v časopis bere časopis; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; slabš. zija kot tele v nova vrata gleda zelo neumno ali začudeno; preg. čim več ima, po več zija tem več bi hotel imeti
    zijáje :
    zijaje ga je poslušala
    zijajóč -a -e:
    zijajoči gobci pošasti; zijajoča rana, razpoka
SSKJ²
zijàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. ekspr. ki je razmeroma široko odprt: zijava usta; zijavo brezno
2. slabš. ki se rad kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijav človek / zijav obraz, pogled
Pravopis
zijàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. ~ človek |ki se rad kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje|; poud. ~o brezno |široko odprto|
zijávost -i ž, pojm. (á)
SSKJ²
zijávka1 -e ž (ȃ)
slabš. ženska, ki se (rada) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zbralo se je veliko zijačev in zijavk
Število zadetkov: 2022