Zadetki iskanja
nanašajoč se na varilce ali varjenje: varilsko delo / varilski predpasnik; varilske rokavice; varilska očala očala za zaščito oči pri (plamenskem) varjenju / varilske klešče; varilsko kladivo / varilski inženir, tehnik / varilska šola
Smo oskrbniki Pogačnikovega doma na Kriških podih. Zanima nas, kako se pravilno napiše ime gore v naši bližini (Bovški gamsovec ali Bovški Gamsovec)?
1. držeč v roki premikati kaj v velikih lokih: sedel je v sedlu in vihtel bič; vihteti korobač, palico; ukaje je vihtel klobuk nad glavo / otroci so vihteli zastavice mahali z njimi
2. zamahovati pri delu s čim: z lahkoto je vihtel kladivo; vihteti kramp, sekiro; ritmično vihteti cepce
// ekspr. opravljati s kakim orodjem zanj značilno delo: cel dan je vihtel kramp in lopato; zna vihteti koso kositi; vihteti pero pisati, pisateljevati
● ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga; ekspr. vihteti orožje proti komu groziti mu
- vihtéti se
z odrivanjem spravljati se na kaj: vihteti se na konja / vihtela sta se s skale na skalo skakala sta
- vihtèč -éča -e:
vihteč ruto v slovo, je tekla za vlakom
nanašajoč se na vrtanje: vrtalna ekipa / vrtalni stolp; vrtalna ploščad / vrtalni stroj; vrtalno orodje
♦ mont. vrtalno dleto; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. vrtalna glava del vrtalnega stroja, v katerega se vpne sveder ali kako drugo vrtalno orodje; teh. vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave
nanašajoč se na vzmet2: vzmetni mehanizem; vzmetna priprava / vzmetni pogon; vzmetna tehtnica; vzmetna žimnica vzmetnica
♦ fot. vzmetno sprožilo; obrt. vzmetni vložek izdelek iz med seboj prepletenih vzmeti, obdan z mehkim materialom, ki se vloži v ogrodje ležišča; vzmetno jedro sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; teh. vzmetno jeklo jeklo za vzmeti; vzmetno kladivo strojno kladivo z vzmetnim pogonom
glagolnik od zabijati: kladivo za zabijanje klinov / zabijanje sodov / zabijanje časa, denarja
nanašajoč se na zakov ali zakovanje: zakovno mesto
♦ teh. zakovno kladivo kladivo za zakovanje kovic; žel. zakovni obroč obroč, ki se zakuje ob kolesni obroč, da ta ne more zdrkniti
glagolnik od zakovičiti: zakovičenje kosov pločevine / kladivo, stroj za zakovičenje
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.
mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude: zasekovalni stroj; zasekovalno kladivo
1. držeč v roki premakniti kaj v velikem loku: voznik zavihti bič; zavihteti kol, palico nad kom; zavihtel je vedro in izlil vodo; kramp si je s hitrim gibom zavihtel na ramo
2. ekspr. v velikem loku vreči: deček zavihti kamen v zrak / zavihteti napadalca proč od sebe
3. zamahniti pri delu s čim: zavihteti kladivo, motiko, sekiro
// ekspr. začeti opravljati s kakim orodjem zanj značilno delo: pridno so zavihteli krampe / nasprotnika sta zavihtela meče
- zavihtéti se
z odrivom spraviti se kam: zavihteti se na konja, v sedlo / zavihteti se čez ograjo
- zavihtèn -êna -o:
žvižg zavihtenega biča
nanašajoč se na zidarje ali zidarstvo: zidarsko delo / zidarski mojster, pomočnik / zidarska žlica; zidarsko kladivo
♦ grad. zidarski oder navadno manjši oder iz koz in desk; obrt. zidarski izravnalnik priprava za izravnavanje navadno z malto ometane površine
znájti se do vratú v gódlji, znájti se iz očí v očí, znájti se kot ríba v vôdi, znájti se med kladívom in nakoválom, znájti se med Scílo in Karíbdo, znájti se na césti, znájti se na múhi [kóga], znájti se na répu [čésa], znájti se na rešêtu, znájti se na róbu obúpa, znájti se na róbu prepáda, znájti se na stráni kóga, znájti se na tánkem lédu, znájti se na tapéti, znájti se na zatóžni klópi, znájti se pod drobnoglédom kóga, znájti se pod lúpo [kóga/čésa], znájti se pred zapŕtimi vráti, znájti se [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, znájti se v blátu, znájti se v dréku, znájti se v gódlji, znájti se v káši, znájti se v krémpljih kóga/čésa, znájti se v lêvjem žrêlu, znájti se v nevárnih vôdah, znájti se v rdéčih števílkah, znájti se v slépi úlici, znájti se v škrípcih, znájti se v škrípcu, znájti se v začáranem krógu, znájti se v zósu, znájti se za rešêtkami, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »