Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
čísto prislov [čísto] tudi [čistó]
    1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
    2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
    4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
    5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist
SSKJ²
formalíst -a m (ȋ)
kdor pretirano poudarja obliko ali predpise na škodo vsebine: vse njegovo ravnanje kaže, kakšen formalist je / ekspr. ne oziraj se na tega puhlega formalista
// kdor daje prednost obliki umetniškega dela pred vsebino: estetski, klasičen formalist
Celotno geslo Sprotni
inkulturácija samostalnik moškega spola
    1. iz sociologije vključevanje v določeno kulturo, navadno v procesu odraščanja 
    2. vnašanje elementov lokalne kulture v liturgijo, razlago nauka za lažjo, učinkovitejšo vpeljavo religije 
ETIMOLOGIJA: ↑inkulturirati
Celotno geslo eSSKJ
jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je]
    1. veda o jeziku in jezikovnih pojavih
      1.1. študij te vede
STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
Celotno geslo Etimološki
klȃsa -e ž
Celotno geslo Etimološki
klasicīzem – glej klásičen
SSKJ²
klásičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture / ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture / ženska klasične lepote
// klasicističen: pravila klasične estetike
2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek
3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča / publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom
4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična
♦ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje
    klásično prisl.:
    je klasično izobražena; klasično krojen kostim; sam.:, pog. hodi na klasično klasično gimnazijo
Pravopis
klásičen -čna -o (á) skoraj ~ roman; poud. ~ primer skoposti |značilen|
klásični -a -o (á) ~ filolog; ~ jezik |stara grščina ali latinščina|; ~a lepota; redk. ~a estetika klasicistična estetika
klásična -e ž, rod. mn. -ih (á) knj. pog. hoditi na ~o na klasično gimnazijo
klásičnost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo Etimološki
klásičen -čna prid.
Pleteršnik
klāsičən, -čna, adj. izboren, zgleden, classisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — pogl. klasiški.
Celotno geslo Etimološki
klásika – glej klásičen
SSKJ²
klásiški -a -o prid. (á)
zastar. klasičen: njegove pesmi štejemo med klasiška dela
Celotno geslo Frazemi
króžnik Frazemi s sestavino króžnik:
iméti kàj na króžniku, ponújati [kómu kàj] [vsè] na króžniku, prinášati [kómu kàj] [vsè] na króžniku, prinêsti [kómu kàj] [vsè] na króžniku
SSKJ²
nèklásičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni klasičen: predstava te neklasične tragedije je vzbudila veliko pozornost
Celotno geslo Frazemi
póper Frazemi s sestavino póper:
dáti kómu pópra, súh kot póper
Celotno geslo Frazemi
slòn Frazemi s sestavino slòn:
béli slôni, iméti kóžo debélo kot slòn, kot slòn v trgovíni s porcelánom, napráviti iz múhe slôna, naredíti iz múhe slôna, obnášati se kot slòn v trgovíni s porcelánom, vêsti se kot slòn v trgovíni s porcelánom
SSKJ²
stároklásičen -čna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina
Pravopis
stároklásičen -čna -o (ȃá) klasičen
stároklásični -a -o (ȃá) ~a književnost
Celotno geslo eSSKJ
trénčkot trénčkota in trênčkot trênčkota samostalnik moškega spola [trénčkot] in [trênčkot]
    manj formalno lažji prehodni plašč s pasom, ovratnikom, gumbi za zapenjanje, navadno iz vodoodpornega blaga; SINONIMI: balonski plašč, manj formalno balonar, manj formalno trenč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. trench coat iz trench ‛strelski jarek’ in coat ‛plašč’
Celotno geslo Vezljivostni NG
trúp-asamostalnik moškega spola
  1. orednji del bitja
    • trup česa/koga
    • , trup s čim
    • , trup za kaj
  2. osrednji del predmeta
    • trup česa
    • , trup s čim
    • , trup za kaj
Število zadetkov: 21