Zadetki iskanja
Vorenc
ofrovati nedov. in dov., F11, adolere, ẛashigati, offrovati, vushgati, ẛhgati, kaditi; capitale, -lis, tudi Nunski ſhlár, en ẛa glavo pert, kateri je bil nékadaj v'navadi per teh, kateri ſo offrovali; fertum, -ti, ena ſorta jidy, katero ſo nékadai gori offrovali; hostiare, offrovati ṡhpiṡhne offre; immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; litare, offrovati, ṡaſhonati; perlitare, ṡkuṡi offer kai prejeti, ali popolnoma offrovati; primitiae, -arum, pervine, tá pervi ſad, kateriga ſo Bogú offrovali; sacrificare, offrovati, vel ofrovati, offrati, maſhovati; sacrificus, -ci, Maſhnik, kateri offruje, offraviz
Vorenc
pijanka ž, F4, ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; compotrix, ena v'pytju tovarſhiza, pyanka; ebriosa, pyanka; hirudo, -nis, ena pyanka
Vorenc
pobiti dov., F7, conficere inimicum, ẛavrashnika vbyti, pobyti; contrucidare, pobyti, poſékati, poréẛati, na koſſe reſékati; degrandinare, s'tozho pobiti; internecare, vse pobiti, inu pomoriti; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu pobiti; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; prosternare, doli pobiti, vreizhi, pahniti
Vorenc
povsod prisl., F25, circunvagus, kateri ſe povſod okuli klati; generaliter, generatim, povſód; omnino, povſod; percelebrare, povſod reṡglaſſiti, inu reṡneſti; pervenari, povſód ṡvirino loviti; praedicatur, ſe povſód pravi; ubique, pouſód; ubivis, pouſód; utrobique, povſ[od]
Pleteršnik
prestȃjati, -am, vb. impf. ad prestati; 1) ertragen, erdulden; — 2) aufzuhören pflegen, intermittieren, Jan.; pekarjem in mesarjem je prepovedano prestajati peči ali klati, kadar bi se jim zdelo, Levst. (Nauk); — 3) prestaja mi = preseda mi, es ekelt mich an, Cig.
Vorenc
rad prid., F67, adagia sunt: ker mazhka rody, radú miſhi lovy; allubescere, rad ſturiti; ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; cupere, ṡheléti, rad iméti; dignari audire, rad poſluſhati; fluxus, -a, -um, kar radú tezhe; juniperetum, -ti, kir brinîe radú raſte, brinîovje; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kregá; labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi ſéme ṡbirajo; libenter, rad, volnú; pugnax, -cis, kateri ſe rad bojuje; salicetum, -ti, verbovje, kir verbe rade raſtejo; volones, vel voluntarÿ, kateri ſami radi na voiṡko gredó
- rajši , F11, magis, vezh, raiſhi; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; malle, raiſhi jmeti; malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hosheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; potius, mari, raiſhi; praeoptare, poprei ṡheleiti, ali pegerovati: eno reizh raiſhi iméti, kakòr tó drugo
Pleteršnik
rȃst, m. = rast f. 1) das Wachsthum: r. vaše vere, Jap. (Sv. p.); — 2) der Wuchs, die Gestalt, (lepega) rastu, Jap. (Prid.)-Valj. (Rad); — 3) po rastu klati les, das Holz nach der Mitte spalten, Cig.
Vorenc
Vorenc
razklati dov., F10, cuneare, ẛagoṡditi, s'ẛaguṡdo reṡklati; dehiscere, ẛiniti, reṡklati, reſpokati, kakòr ſe ẛemla reſpoka, ali vſeda, de ſe jama ſtury; deruncinare, reṡklati, na dvuje vreizhi; diffindere, reṡklati; findere, klati, reṡklati, reṡkalati; hiulcare, reṡklati, naroṡen djati; infindere, reṡklati, reṡkalati; intersecare, preṡhagati, reṡklati; piscem exdorsuare, ribo gori djati, reṡklati; scindere, résati, ſeikati, reṡklati
Celotno geslo
Megiser
razklati dovršni glagol
Celotno geslo
Megiser
rezati nedovršni glagol
Vorenc
skakati nedov., F15, desaltare, ṡkakati, inu pleſſati, doli ṡkakati, doli ṡkozhiti; diſsilire, ſem ter tám ṡkakati; emiſsarius, -rÿ, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali skazhe, inu drugim nepokoi déla; emiſsarius equus, en ṡhrébez, kateri ṡkazhe; funambulus, -li, kateri po ſhtriki hodi ali ṡkazhe, inu plèſhe; gestire, poſkozhiti, od veſſeljá ṡkakati; illaceſsitus, -a, -um, kateru nei resdrashenu, ne ṡkaka nad eniga; ovare, ſe veſſeliti, inu od veſſeljá peiti, vukati, vriṡkati, inu ṡkakati; persultare, od velikiga veſſelja ṡkakati, poṡkozhiti; petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe; petavistes, kateri ṡkuṡi obrózh ṡkaka; petulcire, s'objeiſti, ali od oblednoſti ṡkakati; praegestire, od veſſeljá ṡkakati; saltare, pleſſati, ṡkakati
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
ubiti dov., F16, abnecare, vbyti, okuli parneſti, vmoriti; canicida, kateri pſa vbye, paſji rabeln; conficere inimicum, ẛavrashnika vbyti, pobyti; fratricida, kateri brate vbye; interficere, vbyti, v'moriti; interimere, pomoriti, vbiti; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; matricida, kateri mater vbye; necare, vmoriti, ṡaklati, vbiti; necem affere, vbyti; occidere, vbiti, vmoriti; patricida, kateri ozheta vbye; perimere, vbyti, vmoriti; sororicida, kateri ſvojo ſeſtro vbye; trucidare, vbyti, moriti; tyrannicida, -ae, kateri eniga takeſhniga neuſmileniga ſylnika vbye
Vorenc
ujedati se nedov., F3, affligi, ſe vjédati; agni, ſe viedati; angi, ſe klati, kumrati, zagovati, ſe vjédati
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
zaklati dov., F7, immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; jugulare, ṡaklati; jugulum dare, vrat podati, ſe puſtiti ṡaklati; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; necare, vmoriti, ṡaklati, vbiti; offocare, ṡadaviti, ṡaklati, ṡaduſhiti; victimare, ṡaklati
Pleteršnik
zavíti 1., -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, einmachen, einhüllen; z. kaj v papir; otroka v cunje z.; z. se v kožuh; gosenica se zavije v mešiček; kraj je v meglo zavit, Slovan; — 2) verdrehen: z. oči, Cig.; zavit les, windgedrehtes Holz, Cig.; vrat ptiču z., dem Vogel den Hals umdrehen; (pren.) to mu je vrat zavilo, das hat ihn zum Falle gebracht; verwickeln, Cig.; nit se je zavila, der Faden hat sich verschlungen, Cig.; — eine Windung machen; z. (jo) kam, irgendwohin einbiegen, umlenken; z. od pota; z. h komu; z. proti svojemu domu, Jurč.; — krümmen, Cig.; z. se, eine Krümmung machen: pot se tam zavije na desno; — Poslušaj ga, kako jo on zavije! (welche Redewendung er gebraucht), Preš.; — zavit, gewunden, spiral; zavita črta, die Bogenlinie, Cig.; zavita pot, der Krummweg, M.; z. toplomer, das Spiralthermometer, Cig. (T.); verschroben, Cig.; les, če ima zavite letine (imre), se ne da klati, C.; — geschraubt (fig.); zavito izrecilo, eine gewundene Erklärung, Cig. (T.); — 3) zavit = zvit, hinterlistig, Cig.; z. človek, Dalm.; zaviti, hudobni sovražniki, Škrinj.
Celotno geslo
Pohlin
žuliti [žulīti žúlim] nedovršni glagol
- drgniti, natirati
- zaklanemu prašiču odstranjevati ščetine; mavžati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 59
Dostopnost