Zadetki iskanja
Prekmurski
dòli klàsiti ~ -im nedov. klatiti: je pavozino (scsáp) popádnola i doli je klaszila kilave grüske KAJ 1870, 142
Vorenc
faliti dov., F3, allucinor, -ari, faliti, ẛmotiti ſe; errare, ṡahajati, poot gréſhiti, ſe klatiti, ſe ṡmotiti, faliti; erravit, an potius insanivit? ali je falil, ali je ob pamet perſhel?
Vorenc
grešiti2 nedov. in dov., F3, errare, ṡahajati, poot gréſhiti, ſe klatiti, ſe ẛmotiti, faliti; praeterit, miny, preide, griſhy; preterit, miny, preide, griſhy
Prekmurski
klàntivati se -am se nedov. klatiti se, potepati se: Enkrát sta kre edne hiže klantivala BJ 1886, 15
Prekmurski
klatáriti se -im se nedov. klatiti se, potepati se: Dühe, ki bi ſze klatárili, I Tvoje lüdſztvo ſztrasili BRM 1823, 334
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
klátiti, -im, vb. impf. herabschlagen; sadje, želod z drevja k., zvezde klati, er ist himmelhoch, Cig.; z rokami k., mit den Händen herumschlagen, jvzhŠt.; — 2) k. se, sich herumtreiben, vagabundieren.
Prekmurski
klátiti se -im se nedov. klatiti se, potepati se: Kóborlani; potepati sze, klátiti sze KOJ 1833, 163; Csüj, nekláti sze, kak veter KAJ 1870, 79; Ni dühôv, ki bi sze klátili, I tvoje lüdsztvo sztrasili KAJ 1848, 230
Vorenc
klatiti se nedov., F18, agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu ſe po desheli klati; ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; circumvagus, kateri ſe povſod okuli klati; dispalare, ſem ter tám vleizhi, ſe klatiti; divagari, ſe okuli klatiti; emiſsarius, -rÿ, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali ṡkazhe, inu drugim nepokoi déla; errare, ṡahajati, poot gréſhiti, ſe klatiti, ſe ṡmotiti, faliti; erraticus, -a, -um, kateri ſe ſem ter tam klati; inerrare, ſe ſem ter tám klatiti; lurcari, ſe okuli klatiti, inu ṡhterzati; oberrare, ſe okuli ſem ter tám klatiti; omnivagus, -a, -um, katere ſe povſod ſem ter tám klati inu hodi; pererrare, ſylnu ṡahajati, ſe okuli klatiti; pervagari, ſem ter tám ſe klatiti, vandrati, inu hoditi; pervagatus, -a, -um, kateri ſe je povſód klatil, ſem ter tám hodil; pervagus, -a, -um, klateṡh, kateri ſe povſód klati; suberrare, enu malu ṡahajati, ali ſe okuli klatiti; vagari, ſe ſem ter tám klatiti, potépati, ſe vlazhiti, ṡhterlinkati; prim. klateoč
Svetokriški
klatiti se -im se nedov. klatiti se, potepati se, pohajati: veliku leit ta Syn po ptuyh deshelah ſe more klatit nedol. ǀ Imate po boshyh potah hodit, inu nikar po gaſſah, inu plazah ſe klatit nedol. ǀ njegou Syn ſe klati 3. ed., po nashi desheli ǀ cell dan po plazah, inu gaſſah ſe klatio 3. mn., nyh trebuhu, inu garlu shlushio ǀ po oshtariah ſe je klatil del. ed. m, sdaj hudizhi po paklu ga vulazhio ǀ pò oshtarjah ſe bote klatili del. mn. m
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; (nav. lǫ̑že; lažej, Trub.-Mik.).
Prekmurski
mlèti mèlem nedov.
1. mleti, z napravo drobiti žito: Mleti Örölni KM 1790, 95; Örleni, mleti, menoti KOJ 1833, 168; Mlinar ono mele v-mlini KM 1790, 30; Dvej bodeta mlele vküp KŠ 1771, 82
2. govoriti zmedeno, brez smisla: Ne meli zjezikom brezi pámeti vkri'z BKM 1789, 306; Nemeli tak brezi pámeti, molécs, vkri'z KAJ 1848, 203
mlèti se melem se klatiti se, nahajati se: teliko sztranszkih, razbojnih národov sze je szem i tam klátilo i mlelo KOJ 1914, 96
1. mleti, z napravo drobiti žito: Mleti Örölni KM 1790, 95; Örleni, mleti, menoti KOJ 1833, 168; Mlinar ono mele v-mlini KM 1790, 30; Dvej bodeta mlele vküp KŠ 1771, 82
2. govoriti zmedeno, brez smisla: Ne meli zjezikom brezi pámeti vkri'z BKM 1789, 306; Nemeli tak brezi pámeti, molécs, vkri'z KAJ 1848, 203
mlèti se melem se klatiti se, nahajati se: teliko sztranszkih, razbojnih národov sze je szem i tam klátilo i mlelo KOJ 1914, 96
Vorenc
okoli prisl., F160, ambio, -ire, okuli hoditi, obdati; circa, circum, okuli, poleg, bliṡi; circumactus, okuli gnán, okuli ẛaſſipan; circumcidere, okuli obréẛati; circunfluit aqua, voda okuli tezhe; oberrare, ſe okuli ſem ter tám klatiti; vallare, ṡagraditi, obdati, okuli ṡaſipe ſturiti
Prekmurski
potèpati se -am se nedov. potepati se, klatiti se: Kóborlani; potepati sze, klátiti sze KOJ 1833, 163; cigánje, sterim delo vonya, nego sze po ednom ali v-seregi potepajo KOJ 1845, 112; I naj sze potepajôcs potêple decza nyegova TA 1848, 92; Ino potejpali ſze bodo od ednoga mourja do drügoga KŠ 1754, 4b; Avarczi szo sze po mali nazáj v-Azio potepali KOJ 1848, 6; Fararje szo sze potepali KOJ 1914, 133
potepajóč se -a se -e se potepajoč se: I naj sze potepajôcs potêple decza nyegova TA 1848, 92
potepajóč se -a se -e se potepajoč se: I naj sze potepajôcs potêple decza nyegova TA 1848, 92
Vorenc
Pleteršnik
prẹ̑klati, -am, vb. impf. 1) = s preklo klatiti, abklopfen: orehe p., Cig.; — p. se, zanken, streiten, Nov.; — 2) mit Querstangen (Querlatten) versehen: streho p., Lašče-Levst. (M.); latten, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost