Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
Ádam Frazemi s sestavino Ádam:
nág kot Ádam
Celotno geslo Etimološki
blodīti blọ́dim nedov.
Celotno geslo NESSJ
brezen2
SSKJ²
cijáziti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
1. težko nositi: na hrbtu je imel vrečo, v kateri je cijazil krompir; naložil si ga je na ramo in ga cijazil po stopnicah
// nositi, prenašati: kamor gre, cijazi s seboj tranzistor
2. počasi se premikati: tovorni vlak cijazi po polževo / ves dan smo se cijazili do morja počasi vozili
    cijáziti se slabš.
    klatiti se, vlačiti se: cijazi se s pijanci
Celotno geslo Etimološki
cijáziti cijȃzim nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.
1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.
Prekmurski
dòli klàsiti ~ -im nedov. klatiti: je pavozino (scsáp) popádnola i doli je klaszila kilave grüske KAJ 1870, 142
Celotno geslo Etimološki
ekstravagȃnten -tna prid.
Vorenc
faliti dov., F3, allucinor, -ari, faliti, ẛmotiti ſe; errare, ṡahajati, poot gréſhiti, ſe klatiti, ſe ṡmotiti, faliti; erravit, an potius insanivit? ali je falil, ali je ob pamet perſhel?
Celotno geslo Kostelski
govoriti ► ˈgȯvoːrt gȯˈvȯriːn nedov.
Vorenc
grešiti2 nedov. in dov., F3, errare, ṡahajati, poot gréſhiti, ſe klatiti, ſe ẛmotiti, faliti; praeterit, miny, preide, griſhy; preterit, miny, preide, griſhy
Prekmurski
klàntivati se -am se nedov. klatiti se, potepati se: Enkrát sta kre edne hiže klantivala BJ 1886, 15
Prekmurski
klatáriti se -im se nedov. klatiti se, potepati se: Dühe, ki bi ſze klatárili, I Tvoje lüdſztvo ſztrasili BRM 1823, 334
Celotno geslo Hipolit
klatejoč (klateoč) deležnik

PRIMERJAJ: klatiti se

SSKJ²
klátenje -a s (á)
glagolnik od klatiti: klatenje orehov / dosti je bilo klatenja po svetu
Celotno geslo Etimološki
klȃteški – glej klatīti se
Celotno geslo Etimološki
klȃtež – glej klatīti se
Celotno geslo Etimološki
kláti kọ́ljem nedov.
SSKJ²
klatíti in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. (ī á; á)
1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa
// ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku
2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati
● ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti
    klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr.
    potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah
    // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov
    klatèč -éča -e:
    klateči se psi
Pravopis
klatíti in klátiti -im tudi klátiti -im nedov. kláti -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; klátil -íla tudi -il -ila, klátit, kláten -a; klátenje; (klátit) (í/ȋ/á á; á) kaj
1. ~ hruške z drevesa; ~ orehe; poud. ~ okoli sebe, po zraku |delati neurejene gibe|
2. slabš. ~ neumnosti |govoriti|
klatíti se in klátiti se -im se tudi klátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) slabš. |potepati se, pohajati|: ~ ~ po ulicah
Število zadetkov: 89