Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Terminološka
Panel
Ali je slovenska beseda panel ustrezen prevod angleške besede panel , ki je 'manjša skupina oseb, ki razišče določeno zadevo ali odloča o njej'? Zanima nas, ali izraz lahko slovenimo in ali lahko (oziroma kako) uporabimo tujko panel .
Celotno geslo eSSKJ
piridoksín piridoksína samostalnik moškega spola [piridoksín]
    iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v mesu, ribah, stročnicah, manj obdelanih žitaricah in pozitivno vpliva na presnovo aminokislin, hormonsko ravnotežje; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin B6
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pyridoxine, okrajšano iz pyrid(ine) ‛piridin’ +(hidr)oks(imetil) + ↑(vitam)in
Celotno geslo eSSKJ
pojátev pojátve samostalnik ženskega spola [pojátəu̯ pojátve]
    iz veterine stanje, ko je samica pripravljena za parjenje
ETIMOLOGIJA: ↑pojati
Jezikovna
Pravilna raba vejice

Logično je, da se vejico uporablja pri naštevanju, odvisnikih, ogovarjanju, ob medmetih in med nekaterimi prirednimi stavki. Zakaj se torej v člankih, knjigah, revijah, vodnikih ... pojavljajo napačne rabe vejice? Zakaj, če pravila obstajajo in se jih uči, se jih potem ne upošteva?

Jezikovna
Prebivalci Naklega so »Naklanci«, »Nakljanci«, »Nakelčani« ali »Naklani«?

Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?

Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?

Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.

Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:

  • v Naklem, iz Nakla/Naklega
  • Kateri? nakelski
  • za prebivalce pa: Nakelčani in Naklanci.

Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.

Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:

  • v Naklu/Naklem, iz Nakla/Naklega
  • Kateri? nakelski
  • prebivalci: Nakelčani/Nakljanci, Nakelčanke/Nakljanke

Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.

Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.

V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:

  • Náku/Nákva
  • Kateri? naklansk.
  • prebivalci: Naklanc/Naklanka, Naklanc/Naklancə/Naklanke

Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:

  • Naklo/-ega/-emu/-em in Naklo/-a/-u/-em
  • Kateri? naklanski
  • v Naklo, iz Naklega, med Naklim in Kranjem
  • prebivalci: ed. Naklanec/Naklanka, dv. Naklanca/Naklanki, mn. Naklanci/Naklanke

Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:

  • Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);

  • StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);

  • Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)

  • CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani

  • PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.

Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.

Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.

Jezikovna
Pridevniška oblika: »začasen« ali »začasni« odklon?

V naslednjih primerih se pojavlja izraz začasen/začasni odklon in zanima me, ali mora biti pridevnik v nedoločni obliki, ali je ustrezna določna. Ali naj zvezo razumemo, kot da gre za odklon, ki je začasen (torej nedoločna oblika pridevnika), ali pa jo lahko razumemo, kot da gre za vrsto ukrepa, in je zato potrebna določna oblika (podobno kot pri zvezah začasni moratorij, pametni telefon ipd.)? Prosim za mnenje. Hvala vnaprej!

  • Država je zaprosila za začasen/začasni odklon v višini 0,5 % BDP od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja zaradi izvajanja večjih strukturnih reform s pozitivnim učinkom na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

  • Svet je 13. julija 2018 državi priporočil, naj v letu 2019 doseže svoj srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju odstopanj, povezanih z izvajanjem strukturnih reform, za katere je odobren začasen/začasni odklon.

Jezikovna
Raba pridevnikov »letno« in »poletno«

Že dolgo me moti uporaba pridevnika letno (letne gume, letno kopališče ...). Ni to prevzeto iz srbščine? Leto v slovenščini je vendar časovno obdobje in ne letni čas. Zakaj se torej ne uporablja pridevnik poletno?

Celotno geslo eSSKJ
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]
    1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
      1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
    2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
Terminološka
Tretiranje rastlin
Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitev rastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem). Vprašanje je, kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma (ki imata v SSKJ oznako publ. ) in če je uporaba teh dveh besed v slovenskih besedilih dovoljena.
Jezikovna
Vejice in odvisniki

Prosila bi vas, če mi lahko poveste pravilo v zvezi z odvisniki in vejico pred veznikom in, ki temu odvisniku sledi. Večkrat sem namreč v zagati, kdaj pred veznikom in uporabiti vejico v daljših povedih. Če sem zastavila preobsežno vprašanje, prosim, če me lahko le usmerite na literaturo, ki zajema tovrstna pravila.

Jezikovna
Velika začetnica v imenih klubov: »Viole«

Zanima me, kako napisati me kluba navijačev mariborske Viole.

Pravopis
vitálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek |poln življenjske moči|; neobč. To je za nas ~o vprašanje ključno, osnovno
vitálni -a -o (ȃ) ~i organi človeka |življenjsko pomembni organi|; ~a moč življenjska moč
vitálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo eSSKJ
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
vráta Frazemi s sestavino vráta:
bíti pred vráti, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot têle v nôva vráta, kàj tŕka na vráta, mí o vólku, vólk na vráta, naletéti na zapŕta vráta, ostájati pred zapŕtimi vráti, ostáti pred zapŕtimi vráti, pokazáti kómu vráta, polítika odpŕtih vrát, postáviti kóga pred vráta, príti kám skozi stránska vráta, státi pred vráti, stopíti kám skozi stránska vráta, tŕkati na vráta [kóga/čésa], tŕkati na zapŕta vráta, vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu, vstopíti kám skozi stránska vráta, za zapŕtimi vráti, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom, zijáti kot bìk v nôva vráta, znájti se pred zapŕtimi vráti
Jezikovna
Zakaj pišemo imena letal in kratice z malimi začetnicami oziroma črkami?

Po svetu se piše, da je ime družbi Boeing in letalu Boeing 737 MAX. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime rakete Falcon 9, in vesoljske ladje Dragon. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime ruske rakete in vesoljske ladje Sojuz. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše kratico za NASA in ESA z velikim črkami. Pri nas samo začetnici obeh kratic ...

Kaj menite vi?

Celotno geslo eSSKJ
zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]
    1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo
      1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
    2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa
      2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
      2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
    3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
ETIMOLOGIJA: ↑količiti
Jezikovna
Zapis besede »občina« z malo ali veliko začetnico

Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:

  • Finančni viri so problem večine občin, sploh Občine Izola, ki je 182. občina po velikosti v Sloveniji.
  • Dolgoletni nesprejem OPN odvrača morebitne vlagatelje in onemogoča razvoj degradiranih območij v občinah (kot je proučevani primer občine Izola).

Jezikovna
Zapisovanje nazivov pri enakovredni stopnji izobrazbe

Vem, da ste na podobna vprašanja že odgovarjali, vendar ne najdem odgovora, kako pravilno zapisovati dva enakovredna naziva 7. stopnje, enega pridobljenega po predbolonjskem sistemu, drugega pa po bolonjskem. Janez Novak je na primer po starem študijskem sistemu diplomiral na univerzitetnem pedagoškem študijskem programu iz nemščine, po bolonjskem sistemu pa je še magistriral iz ekonomije. Je spodnji zapis pravilen? Mora morda biti zamenjan vrstni red ali navedena samo zadnja izobrazba? Janez Novak, univ. dipl. prof. nem. in mag. ekon.

Število zadetkov: 38