Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
okràj -ája m (ȁ á) 
  1. 1. do 1965 družbenopolitična skupnost, večja od občine: predsednik okraja; gospodarski razvoj okraja / občine v okraju na ozemlju okraja
    // pog. organi take skupnosti: okraj je v sosednji stavbi; biti v službi na okraju / ekspr. ves okraj hodi sem na malico vsi delavci organov take skupnosti
    // manifestanti so se zbrali pred okrajem poslopjem, kjer imajo ti organi sedež
  2. 2. v nekaterih državah večja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine, te pa na okraje / politični okraj / mestni okraj osnovna upravna enota v nekaterih velikih mestih; dunajski mestni okraji
    // s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
    1. a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodni, šolski okraj
    2. b) kak dogodek, opravilo: naborni, volilni okraj
  3. 3. redko del mesta s posebnimi značilnostmi; četrt: delavski, poslovni okraj
  4. 4. zastar. področje, območje: s tega okraja odteka voda v jezero; za vinogradništvo primeren okraj
  5. 5. nav. mn., star. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okraji
SSKJ
okrájec -jca m (ȃ) nav. mn., redko krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajci
♦ usnj. okrajci odrezani trebušni del kože s prednje in zadnje noge ali usnje iz take kože
SSKJ
okrájek -jka m (ȃ) 
  1. 1. knjiž., navadno s prilastkom rob, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke
    // redko rob, konec: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
  2. 2. redko nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku
  3. 3. nav. mn., knjiž., redko krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki
    // del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa
  4. 4. knjiž., redko obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
    ●     star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; redko zabiti odprtino z okrajki krajniki
    ♦     alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
SSKJ
okrtáčiti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. očistiti, zgladiti s krtačo: okrtačiti čevlje, klobuk; okrtačiti si obleko
  2. 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: preveč ga je okrtačil za tako malenkost
    okrtáčen -a -o: okrtačeno krzno
SSKJ
omočíti omóčim dov. (ī ọ́) 
  1. 1. nekoliko zmočiti: dež je omočil cesto; omočiti noge; omočiti robove kozarcev z limono; s pijačo si je omočila ustnice
  2. 2. namočiti: omočiti perilo; omočiti žemljo
    // pomočiti: omočil je palec v vodo
    ♦     knjiž., ekspr. tudi oni si morajo omočiti grlo kaj popiti; star. starki so se omočile oči postale solzne
    omóčen -a -o: omočen klobuk; omočena tla
SSKJ
opentljáti -ám tudi opéntljati -am dov. (á ȃ; ẹ̑) okrasiti s pentljami: opentljati konje
    opentlján tudi opéntljan -a -o: opentljan konj; ekspr. klobuk je imel opentljan s pisanimi trakovi
SSKJ
operjáničiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. okrasiti s perjanico: operjaničiti klobuk
    operjáničen -a -o: operjaničena čelada
SSKJ
opozorljív -a -o prid. (ī í) knjiž. nenavaden, opazen: opozorljiv klobuk / storiti kaj z opozorljivo naglico
SSKJ
osenčeváti -újem nedov. (á ȗ) redko zasenčevati: klobuk ji je osenčeval obraz; z roko si je osenčevala oči
● knjiž. žalost ji osenčuje obraz je vidna, opazna
SSKJ
oščétkati -am dov. (ẹ̑) očistiti, zgladiti s ščetko: oščetkati lase / oščetkati klobuk, obleko okrtačiti
    oščétkan -a -o: oščetkani lasje; obleka je bila skrbno polikana in oščetkana
SSKJ
ošpeháti -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. umazati, zlasti z mastjo, maščobo: ošpehal (si) je obleko
    ošpehán -a -o: njegov klobuk je ves ošpehan
SSKJ
otépati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. z udarjanjem, tresenjem odstranjevati s česa: otepati prah z obleke; otepati sneg z drevja; z rok si je otepal čebele / otepati si plašč, klobuk / otepati konju muhe odganjati
    // nar. klatiti (s palico): otepati hruške, oreh
  2. 2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spravljati zrnje iz klasja, latja: otepati pšenico, rž, žito
  3. 3. nav. ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: v spanju je otepal okoli sebe in vpil; otepati po zraku / pes je veselo otepal z repom tolkel, udarjal
  4. 4. ekspr. jesti: otepati koruzni kruh; vsak dan otepajo žgance
    ●     ekspr. hlačnice mu otepajo okrog nog mahedrajo, opletajo; ekspr. otepati neumnosti govoriti, pripovedovati; ekspr. otepati revščino slabo, revno živeti; ekspr. otepa prazno slamo govori vsebinsko prazno; ekspr. spet otepa tarok igra; knjiž., ekspr. volička sta utrujeno otepala po brazdi (s težavo) hodila
    otépati se ekspr.  
    1. 1. odklanjati, ne marati: otrok se otepa zdravila / otepati se časti / vsi se ga otepajo; dolgo se ga je otepala, pa ji ni uspelo
      // braniti se, upirati se: otepati se bolezni; na vse načine se je otepal tega dela / otepati se misli na kaj; da ni vedel, se je otepal izgovarjal
    2. 2. ukvarjati se navadno s čim neprijetnim, težavnim: dolgo se že otepa s tem delom; otepati se z matematiko / škoda je časa, da bi se otepal s tem človekom / tovarna se otepa z velikimi težavami
      ●       ekspr. hotel jo je objeti, pa se je otepala ni dovolila, ni pustila; ekspr. to se ti bo še otepalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. otepati se z lakoto živeti v pomanjkanju; knjiž. otepati se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; ekspr. ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi zelo upiral
    otepáje: pes se mu je približal, otepaje z repom
    otepajóč -a -e: gledal jo je divje, otepajoč z rokami; vstopila je, otepajoč si sneg s plašča
SSKJ
otrésati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. s tresenjem odstranjevati s česa: otresati prah s čevljev; otresati sadje z drevja; z vej se je otresal sneg / otresati pepel s cigare / otresati klobuk, plašč; otresati s snegom pokrite veje
  2. 2. nav. ekspr. delati hitre, sunkovite gibe, navadno zaradi neugodja: pes je otresal z glavo in divje renčal
    ●     pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; otresati jezo na koga, nad kom stresati; že spet sitnost otresa stresa
    otrésati se 
    1. 1. ekspr., navadno z rodilnikom prizadevati si, da kdo odide, se oddalji: težko se je otresala vsiljivcev; na vse načine se je otresala spremljevalca
      // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: otresati se strahu, žalosti / otresa se misli nanj; otresati se skrbi / otresa se vseh dolžnosti, obveznosti / otresati se starih navad
    2. 2. odklanjati, ne marati: otresati se hvale, priznanja
      ●       pog., ekspr. spet se otresa nanj ga zmerja, ošteva; ekspr. otresa se nad njegovimi strokovnimi izrazi se jezi, jih kritizira; ekspr. kar naprej se nekaj otresa izraža nezadovoljstvo, nesoglasje
SSKJ
ozkokrájen -jna -o prid. (ȃ) ki ima ozke krajce, krajevce: ozkokrajen klobuk, slamnik
SSKJ
pahníti in páhniti -em, tudi páhniti -em dov. (ī á; á ā) 
  1. 1. močno suniti, poriniti z roko z namenom, da pade: pahnil jo je, pa je padla; hotel ga je pahniti / ekspr. klobuk je pahnil nazaj porinil
    // z močnim sunkom z roko narediti, da pade: pahnil ga je z balkona, vrha stopnic; pahnil jo je po tleh; pahniti koga v prepad; pren., ekspr. pahniti koga z lažnega piedestala
    // v zvezi z od sebe odriniti, odsuniti: hotel jo je objeti, a ga je pahnila od sebe; jezno je pahnil knjigo od sebe / to misel je pahnila od sebe
  2. 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: pahniti koga v nesrečo, obup, pomanjkanje, smrt; pahniti državo v vojno / to dejanje ga je pahnilo v ječo
    ●     ekspr. končno so ga pahnili iz službe odpustili; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. ta poglavja so pozneje pahnili iz knjig so jih črtali, izpustili
    páhnjen -a -o: pahnjen je bil v osamljenost; v beraštvo pahnjena družina
    ●     ekspr. bil je malo pahnjen neumen, omejen
SSKJ
pajčolán -a m (ȃ) zelo tanka in redka tkanina: nositi pajčolan; spustiti pajčolan čez obraz; bel nevestin pajčolan; klobuk s pajčolanom / poročni, žalni pajčolan
// knjiž., ekspr., s prilastkom kar je po prozornosti podobno pajčolanu: pajčolan megle, pen; mesec s srebrnim pajčolanom; pren. lik je ovit v pajčolan intimnosti
● knjiž. prej ves vesel, si nenadoma nadene pajčolan in umolkne postane zadržan, skrivnosten; knjiž., ekspr. odrekla se je pajčolanu redovniškemu poklicu
SSKJ
paráda -e ž (ȃ) 
  1. 1. organiziran slovesen sprevod
    1. a) vojaških enot, navadno z orožjem in opremo: udeležiti se parade; prisostvovati paradi; obleči se za parado; biti na veliki paradi / hoditi, stati v paradi / vojaška parada
    2. b) navadno s prilastkom velike skupine predstavnikov kake dejavnosti, kakega poklica: sodelovati pri paradi / gasilska parada; prisostvovati rudarski paradi; velika parada športnikov / ekspr. parada delovnih množic velika skupina
      // prvomajska parada; ekspr. zvrstila se je parada mladosti
      // ekspr., s prilastkom velika količina, množina česa enakega, istovrstnega, navadno v gibanju: zvrstila se je parada večernih oblek; parada vozil; parada vsega, kar je najbolj moderno / poslušati parado popevk / parada znanstvenih besed
  2. 2. star. paradna obleka, paradna uniforma: obleči parado
  3. 3. slabš., v povedni rabi kar je zelo slovesno, lepo: sprejem je prava parada / ta tvoj klobuk je res parada
  4. 4. publ., pri igrah z žogo učinkovit, občudovanje vzbujajoč obrambni skok, gib: s čudovito parado je preprečil gol
    ♦     šport. obrambna kretnja proti napadu zlasti v sabljanju
SSKJ
pínč -a m (ȋ) 
  1. 1. službeni ali hišni pes vitke postave s prisekanim repom in kratko ravno dlako: gojiti pinče / dobermanski pinč doberman; pritlikavi pinč
  2. 2. slabš. manjši klobuk brez krajevcev ali z ozkimi, zadaj zavihanimi krajevci: zmeraj nosi tisti pinč
SSKJ
piramídast -a -o prid. (ȋ) ki ima obliko piramide: piramidast grič, tempelj; piramidast klobuk; piramidasta krošnja drevesa / piramidasta oblika
    piramídasto prisl.: piramidasto naložene deske
SSKJ
plíšast -a -o prid. (ȋ) ki je iz pliša: plišast klobuk; plišaste hlače / plišasta tkanina / plišasti medvedek
Število zadetkov: 210