Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
nanašajoč se na Anglosase: anglosaška rokopisna književnost
// nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane: značilnosti anglosaškega sveta
nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem: brahmanska kasta / brahmanska književnost
1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad
2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast
3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni
- bújno prisl.:
bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje
1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo
// slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti
2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala
- capljajóč -a -e:
capljajoči koraki
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči
- cvetèč -éča -e:
cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica;
nanašajoč se na dekadente: dekadentski krožek / dekadentska književnost dekadentna
1. vzdušje, ki je značilno za dom in mirno, skladno družinsko življenje: motiti domačnost; prisrčna, tiha, topla domačnost; njihovo stanovanje je polno domačnosti in topline / v majhnem mestu ima občutek domačnosti / ni mu všeč šefova domačnost do podrejenih
2. knjiž. kar je značilno za domovino: pisatelj je želel premakniti našo književnost iz domačnosti; v prevod je vključil več neposrednih izrazov naše domačnosti
1. dramski: dramatski pisatelj / dramatska književnost; dramatsko delo / dramatski krožek / gostovanje dramatske družine
2. ki vzbuja pozornost, presenečenje zaradi napetosti, razgibanosti; dramatičen: dramatski dogodki; prizor je postajal čedalje bolj dramatski
- dramátsko prisl.:
dramatsko dovršeni dialogi
1. ohranjen ostanek kake stvaritve, navadno umetniške: pri izkopavanju so odkrili nekaj keramičnih fragmentov; fragment freske / književnost je poznal samo v fragmentih delno, ne popolnoma
2. nedokončano literarno delo: roman je ostal fragment; dramski fragment
♦ med. kos, drobec kosti
nanašajoč se na Francoze ali Francijo: francoski jezik; francoska književnost / francoski predstavnik v mednarodni delegaciji; francoska vlada / francoski film / francoski ključ francoz; star. francoska bolezen sifilis
// v zvezi francoska štruca dolga ozka štruca (kruha): narezana, prerezana francoska štruca; polnjena, popečena francoska štruca; hrustljava francoska štruca z maslom, pašteto; rezine francoske štruce
♦ arhit. francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; friz. francoska brada brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; gastr. francoska solata solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; gost. francoski bife; francoska strežba strežba, pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč; zgod. francoska revolucija revolucija z zahtevo po uvedbi parlamenta leta 1789 v Franciji
- francósko prisl.:
govoriti (po) francosko
● pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; pog., ekspr. gost jo je popihal kar po francosko odšel je, ne da bi plačal
nanašajoč se na Islandce ali Islandijo: islandski jezik; islandska književnost / islandski ribiči
♦ bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica; min. islandski dvolomec
nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / do 2002 italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Italije: partizani so se spopadli z italijansko patruljo / italijanska okupacija slovenskega ozemlja
♦ igr. italijanska križanka križanka, pri kateri mora črna polja razporediti reševalec; lit. italijanski enajsterec enajsterec; zool. italijanska čebela čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica
- italijánsko prisl.:
govoriti (po) italijansko
nanašajoč se na kajkavce ali kajkavščino: kajkavska književnost / kajkavsko narečje
nanašajoč se na katehete ali katehetiko: domača književnost v tej dobi ni presegla katehetskih potreb / katehetsko društvo
♦ ped. katehetski razgovor razgovor v obliki vnaprej določenih vprašanj in odgovorov
star. književnost, literatura: nabožno knjištvo / najslavnejša dela svetovnega knjištva
1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik: zanimati se za književnost; razvoj evropske književnosti; zgodovina književnosti; predavanje o ruski književnosti / domača, prevodna, tuja književnost; klasična, sodobna književnost; književnost med obema vojnama / študirati svetovno književnost
// navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati mladinsko, otroško književnost; kupuje angleško, francosko, poljsko književnost
2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva: temeljna dela slovenske književnosti / na fakulteti predava književnost
3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju; literatura: tiskati pedagoško, politično književnost
zastar. književnost, literatura: narod z bogato knjižnostjo / leposlovna knjižnost
ki temelji na primerjanju, primerjalen: komparativne metode, znanosti; komparativno proučevanje / strokovnjak za komparativno gramatiko / oddelek za komparativno književnost
♦ ekon. komparativna prednost prednost v mednarodni menjavi, ki jo ima določena država v odnosu do druge države zaradi manjših proizvodnih stroškov kakega blaga; sam.:, pog. vpisal se je na komparativno na oddelek za primerjalno književnost
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »