Zanima me, katera oblika je za izražanje mnenja bolj primerna: po moje ali po mojem.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Katera oblika je za izražanje bolj primerna: »po moje« ali »po mojem«?
Jezikovna
Kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z »nj« in »lj«?
Zanima me, kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z nj in lj. Na primer štrukelj, boljši, Kranj, Gorenjska itd., ko pa se teh j- jev ne izgovori.
Jezikovna
Kje vse uporabljati ime »MasterChef« in kje »kuharski mojster«
Razumem, da na TV uporabljajo izraz Master Chef za franšizne oddaje, če je obvezno ali če v časopisu pišejo o teh oddajah. Ni pa prav, da se angleški izraz uporablja kar počez v stikih z javnostmi, še posebej v pisani besedi, saj imamo slovensko besedo. Na žalost se je ta izraz že udomačil, saj ga poslušamo vsak dan.
Šef ima v slovenščini tudi čisto drug pomen in celo iznakazi pravi pomen kuharski mojster. Kontaktirala sem ČGP Delo s tem v zvezi in prosim, da kot strokovnjaki tudi vplivate na spremembo te napačne rabe.
Jezikovna
Jezikovna
Lokalizirati ali locirati avto?
Srečali smo se z nenavadno težavo v razlagi pomena besed, in sicer lokalizirati in locirati avto na primer. V SSKJ je le pri besedi lokalizirati naveden pomen 'ugotoviti, določiti kraj, mesto česa', vendar je po mojem mnenju ustrezneje reči, da v tem pomenu nekaj lociram, ne lokaliziram. Pregledala sem pomene v SSKJ in Pravopisu in ne morem se strinjati z razlagami v obeh virih. Ko namreč ugotovim, da je avto v mestu, ga tam lociram, lokaliziram pa požar (ga omejim) ali pa programsko opremo (prevedem v drug jezik); da bi lokalizirala avto (ugotovila, kje je), mi je kot rojeni govorki slovenščine povsem tuje. Glede na to, da sta tako locirati kot lokalizirati glagola iz tujega jezika, se mi zdi smiselno pogledati, kako se prevajata iz ang. besede. Ugotovim lahko, da je za oba izhodišče glagol localize, ta pa se prevaja enakovredno kot locirati in lokalizirati ter določiti kraj. Pogledala sem tudi po Gigafidi, katera raba prevladuje: na prvi pogled je videti, da se lokaliziranje zelo pogosto uporablja za 'omejevanje' ali 'obvladovanje' požarov in ognja ter lokalizacijo v smislu prenosa v neki jezik. Lokaliziranje na primer avta mi je tuje, lociranje avta, težave ('ugotoviti, kje je avto oz. težava') ipd. mi je pa po mojem občutku edino domače. Kaj pa menite vi - predvsem ob razlagah pomena v SSKJ?
Jezikovna
Manjšalnice samostalnikov srednjega spola so moškega spola
Zanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:
jabolček (jabolko) jajček (jajce) drevešček (drevo)
Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?
Jezikovna
Med knjižnim in narečnim: »Tabor nad Dornberkom«
Živimo v vasi Tabor nad Dornberkom. Pred mnogimi leti smo v enem od slovarjev (ne vemo katerem) prebrali, da se pridevniki in prebivalstvo zapisujeta kot je raba v kraju samem. Primer v slovarju za naš Tabor je bil: Tabrci, Tabrka, Tabrc, na Tabru, tabrški ipd. Takšna je tudi dejanska uporaba v vsakdanjem življenju in označuje točno "naš Tabor". Otroci v šoli, novinarji idr. pa morajo pisati oz. uporabljajo izraze Taborci, Taborka..., na Taboru, po Taboru, taborški ... Ker takšni zapisi delujejo v lokalnem okolju izredno tuje, mnogi iščejo kompromis ter skušajo zapisovati narečno - torej tab'rc, tab'rški ipd., kar pa v določenih besedilnih oblikah spet ni ustrezno oz. morda sploh ni potrebno, če je naše mnenje pravilno. Torej, ker mi menimo, da je pravilna dejanska raba in nas motijo splošni izrazi, ki odvzemajo lokalno edinstvenost, šola in novinarji pa vztrajajo pri svoji uporabi, vas prosimo za vaše strokovno mnenje. Torej ali nas Tabrce zbuja tabrški zvon ali taborski zvon?
Jezikovna
Mestnik pri dvojini: »pri dveh rakih«
Zanima me, zakaj je pri samostalnikih prve moške sklanjatve v mestniku pravilna oblika npr. pri dveh rakih in ne pri dvema rakoma.
Jezikovna
Naglaševanje imena kraja »Velika Nedelja«
Zanima me, kako knjižno naglašujemo kraj Velika Nedelja. Normativni priročnik (in leksikon iz 1985) obe sestavini naglašuje na prvem zlogu in ozko, medtem ko domačini sestavini naglašujejo na drugem zlogu in prav tako ozko.
Jezikovna
Jezikovna
O kraju »Kameno« – naglas, sklanjanje in tvorba prebivalskega imena
Pred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...
Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.
Jezikovna
Oziralni zaimek in »koli« ali morda tudi »kdaj koli«?
Zanima me, ali je pravilno, če se napiše kdaj koli prej. Ali pa je morda besedica koli rezervirana samo za oziralne zaimke, kot sta na primer kdor koli ali kadar koli?
Jezikovna
Pisno označevanje vikanja v dvojini
Prosim za odgovor na 2 vprašanji.
1. Na spletu in v oglasnih sporočilih se vse pogosteje namesto povratnega svojilnega zaimka rabi svojilni zaimek, npr. Vpišite Vaše geslo, Spustite Hollywood v Vaš dom, Vzemite Vašo kartico ... Ali je to (knjižno) sprejemljivo?
2. Ali se vikalna oblika uporablja le v ednini? Kaj napišemo, če naslavljamo npr. dve profesorici, npr. Spoštovani profesorici! Prosim vaju/Vaju/Vas(?!)?
Jezikovna
Podomačen zapis glagola »zoomati« ali »zumati«
Zanima me, če bi bila raba besede Zoomati/Zumati v novem besedišču ustrezna, kot izraz dela na konferenčnem orodju ZOOM. Pri tem bi šlo za verjetno za enakopravilo kot pri besedi skajpati, ki označuje delo na aplikaciji Skype. Beseda bi se sicer, enako kot skajpati uporabljala v poslovenjeni obliki, torej zumati.
Ali bi se lahko ta beseda uveljavila v slovenskem izrazoslovju?
Jezikovna
Pogovorni jezik učiteljev v šolah
Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?
Jezikovna
Poimenovanja ljudskih glasbil
Zanima me, ali naj ohranim poimenovanje izdelovalca glasbil ali naj zapišem, kot se mi zdi prav: žvrgolc – žvrgolec, drumlica – drumljica, fičefaj – fičafaj, čivink? Kako predlagate vi?
Jezikovna
Poimenovanje vazalov po krajih
Kako poimenovati plemiče oz. vazale, ki so se naslavljali po krajih kjer so imeli svoj sedež oz. dvor? Bi šlo: Valburga -> Valburški Breg -> Breški Sajevec -> Sajevški Dane -> Danški (?) Sušje -> Suški
Jezikovna
Pomen in uporaba glagola »razdružiti«
Ali se more razdružiti nekdo/nekaj od nekoga/nečesa ali pa more biti razdružitev samo takšna, da je njen rezultat več entitet, nastalih iz tiste, ki se je »razdružila«?
Jezikovna
Pomen oznake »neobčevalen«
Prosim, kaj pravzaprav pomeni beseda (ne)občevalen? V SSKJ je navedena le definicija, ki vsaj meni pomeni toliko kot nič: jur. občevalni jezik jezik, ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih.
Zataknilo se je pri besedi 'neobhoden', ki jo SSKJ definira kot knjižno, pravopis pa kot neobčevalno. (Lektorji, kolikor jih poznam, pa bi tako ali tako rekli, da je to srbizem.)
Hvala lepa za odgovor. In še mimogrede, ali je možno, da etimoloških razlag priimkov ne bi uvrščali med javno objavljene odgovore, ker to zanima samo tri ljudi, ostalim pa zmanjšuje preglednost?
Jezikovna
Pomen veznika »če«
Zanima me, ali ima veznik če lahko vlogo protivnega veznika. Če sklepam po SSKJ in SP, ne, če pa gledamo rabo, se je v pomenu, v katerem izraža nasprotje, prav namnožil. Denimo:
- Če se je lani še zlomil pod pritiskom, je bilo letos drugače.
- Če je konkurenčni baselski sejem ur odprt za javnost, v Ženevi stavijo na ekskluzivnost.«
- Če so najzanimivejša tuja prvenstva že odločena, bodo zadnji tedni sezone razburljivejši na slovenskih nogometnih zelenicah.*
Ali ima če vendar tudi vlogo protivnosti ali bi morali v takih primerih uporabiti druge veznike (in ali smo to od kod prevzeli, ker mislim, da nekoč nismo tako govorili)?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 80
Dostopnost