- 1. dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaštvo
- 2. ekspresivno lastnost česa, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
Smučanje
Smučanje
Celotno geslo
eSSKJ
bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
- 1. manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
- 1.1. prenočevanje v takem zavetišču; SINONIMI: bivakiranje
- 2. kot pridevnik ki je v zvezi z bivakom 1., 1.1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
Celotno geslo
Frazemi
bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bóben je zapél, dáti kóga/kàj na bóben, iméti trébuh kàkor bóben, íti na bóben, kàkor kráva na bóben, napét kot bóben, pognáti kóga/kàj na bóben, príti na bóben, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, sìt kot bóben, soldáški bóben pôje, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, správiti kóga/kàj na bóben, zapél je vojáški bóben
bíti na bóbnu, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bóben je zapél, dáti kóga/kàj na bóben, iméti trébuh kàkor bóben, íti na bóben, kàkor kráva na bóben, napét kot bóben, pognáti kóga/kàj na bóben, príti na bóben, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, sìt kot bóben, soldáški bóben pôje, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, správiti kóga/kàj na bóben, zapél je vojáški bóben
Celotno geslo
Frazemi
Planinstvo
Celotno geslo
eSSKJ
Knáfelčev Knáfelčeva Knáfelčevo pridevnik [knáfəlčeu̯ knáfəlčeva knáfəlčevo]
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija
ETIMOLOGIJA: po kartografu in planincu Alojzu Knafelcu (1859–1937)
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija
ETIMOLOGIJA: po kartografu in planincu Alojzu Knafelcu (1859–1937)
SSKJ²
kòč kôča m (ȍ ó)
1. nar. gorenjsko ograjen prostor v kotu hleva, zlasti za prašiče: zapreti prašičke v koč
2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej: skril se je v koč in čakal na ruševca
1. nar. gorenjsko ograjen prostor v kotu hleva, zlasti za prašiče: zapreti prašičke v koč
2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej: skril se je v koč in čakal na ruševca
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
koč, m. 1) ein mit Brettern abgesonderter Raum (z. B. im Stalle, für ein Kalb, für ein Mastvieh), V.-Cig., Gor.-UčT.; — 2) der Schafstall, KrGora; — eine Nothhütte, Svet. (Rok.); — menda nam. kotič; prim. 2. kotec.
Pleteršnik
Planinstvo
Celotno geslo
eSSKJ
markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija]
ETIMOLOGIJA: ↑markirati
- barvno znamenje za označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti
ETIMOLOGIJA: ↑markirati
Geografija
SSKJ²
obiskoválec -lca [obiskovau̯ca] m (ȃ)
1. kdor hodi, prihaja h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: znebiti se nadležnega obiskovalca; biti vljuden z obiskovalci
2. kdor opravlja kako pot z določenim namenom: obiskovalci knjižnice, muzeja, parka / obiskovalci planinskih koč
// kdor se udeleži kake predstave, prireditve: obiskovalci gledaliških predstav, razstav / obiskovalci tečaja angleškega jezika / knjiga obiskovalcev v katero se podpišejo obiskovalci
1. kdor hodi, prihaja h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: znebiti se nadležnega obiskovalca; biti vljuden z obiskovalci
2. kdor opravlja kako pot z določenim namenom: obiskovalci knjižnice, muzeja, parka / obiskovalci planinskih koč
// kdor se udeleži kake predstave, prireditve: obiskovalci gledaliških predstav, razstav / obiskovalci tečaja angleškega jezika / knjiga obiskovalcev v katero se podpišejo obiskovalci
Jezikovna
Okrajšava pri brazilski portugalščini
Imam vprašanje, ki se mi je pojavilo pri prevajanju teksta iz brazilske portugalščine. Ko želimo navesti neko besedo v tekstu in beseda izhaja iz "standardne" portugalščine uporabimo kratico port., kakšna pa je krajšava, ko beseda prihaja izrecno iz brazilske portugalščine? Se tukaj prav tako uporabi port. ali kako drugače?
SSKJ²
okvír -a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ)
1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko
// tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja: okvir harfe; okvir obliča, žage; okviri za očala
// kar je po obliki tej podobno: osmrtnica v črnem okviru; kamnit okvir na grobu / okvir sita; okvir okrog znamk rob; v okviru vrat se je prikazala gospodinja v vratni odprtini / vratni okvir (vratni) podboj
2. knjiž. kar kaj obdaja, obkroža: panorama, zajeta v okvir s snegom pokritih koč; obraz v okviru črnih las / vključiti stavbo v pokrajinski okvir v pokrajino; scenski okvir drame scena
3. s prilastkom kar kaj opredeljuje, omejuje: idejni okvir delovanja; zakoni so pravni okvir za družbena gibanja; raziskati socialni okvir življenja na vasi; spoštovati z zakonom določene okvire / z oslabljenim pomenom: to ne sodi v okvir šole; reforme v okviru fevdalne družbe v fevdalni družbi; poskrbeti za kaj v okviru možnosti kolikor je mogoče; delovati v okviru predpisov, zakonov po predpisih, zakonih
4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: zapirati se v ozke nacionalne okvire; veljavnost predpisov v občinskem, državnem okviru
● publ. poiskati nove organizacijske okvire oblike; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; publ. zadržati cene v pametnih okvirih preprečiti čezmerno zvišanje cen; ekspr. vsakdanjost brez zlatega okvira neolepšana
♦ grad. okenski okvir ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; lit. okvir novele, romana del besedila, navadno začetni in končni, ki uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; pravn. kazenski okvir najvišja in najnižja v zakonu določena kazen za posamezno kaznivo dejanje; teh. okvir vozila del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila; tisk. kopirni okvir; um. slepi okvir na katerega se napne platno pri slikanju; voj. okvir priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje
1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko
// tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja: okvir harfe; okvir obliča, žage; okviri za očala
// kar je po obliki tej podobno: osmrtnica v črnem okviru; kamnit okvir na grobu / okvir sita; okvir okrog znamk rob; v okviru vrat se je prikazala gospodinja v vratni odprtini / vratni okvir (vratni) podboj
2. knjiž. kar kaj obdaja, obkroža: panorama, zajeta v okvir s snegom pokritih koč; obraz v okviru črnih las / vključiti stavbo v pokrajinski okvir v pokrajino; scenski okvir drame scena
3. s prilastkom kar kaj opredeljuje, omejuje: idejni okvir delovanja; zakoni so pravni okvir za družbena gibanja; raziskati socialni okvir življenja na vasi; spoštovati z zakonom določene okvire / z oslabljenim pomenom: to ne sodi v okvir šole; reforme v okviru fevdalne družbe v fevdalni družbi; poskrbeti za kaj v okviru možnosti kolikor je mogoče; delovati v okviru predpisov, zakonov po predpisih, zakonih
4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: zapirati se v ozke nacionalne okvire; veljavnost predpisov v občinskem, državnem okviru
● publ. poiskati nove organizacijske okvire oblike; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; publ. zadržati cene v pametnih okvirih preprečiti čezmerno zvišanje cen; ekspr. vsakdanjost brez zlatega okvira neolepšana
♦ grad. okenski okvir ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; lit. okvir novele, romana del besedila, navadno začetni in končni, ki uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; pravn. kazenski okvir najvišja in najnižja v zakonu določena kazen za posamezno kaznivo dejanje; teh. okvir vozila del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila; tisk. kopirni okvir; um. slepi okvir na katerega se napne platno pri slikanju; voj. okvir priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje
Celotno geslo
eSSKJ
ôven ôvna samostalnik moškega spola [ôvən ôu̯na]
ETIMOLOGIJA: = stcslov. ovьnъ, hrv., srb. òvan, nar. rus. ovën < pslov. *ovьnъ = litov. ãvinas, latv. àuns, stprus. awins < ide. *h2au̯ino- ‛pripadajoč ovci’ iz ↑ovca - več ...
- 1. odrasel samec ovce
- 3. vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov v starem in srednjem veku
ETIMOLOGIJA: = stcslov. ovьnъ, hrv., srb. òvan, nar. rus. ovën < pslov. *ovьnъ = litov. ãvinas, latv. àuns, stprus. awins < ide. *h2au̯ino- ‛pripadajoč ovci’ iz ↑ovca - več ...
Planinstvo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 28
Dostopnost