Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
máh1 -ú in -a m, mn. mahôvi (ȃ)
1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah
2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu
3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh1: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič
// ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom
4. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj: čaj iz planinskega mahu lahko pripravimo na dva načina
♦ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju
SSKJ²
másten -tna -o prid., mástnejši (á)
1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk
// zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi
// nav. ekspr. zelo debel, rejen: vzredili so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici
2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen
// umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica
3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive
4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno
5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka
● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno
♦ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh
    mástno prisl.:
    mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel
    mástni -a -o sam.:
    mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega
SSKJ²
mazílo -a s (í)
1. sredstvo za mazanje, zlasti v zdravstvene, kozmetične namene: iztisniti mazilo iz tube; iti k zdravniku po mazilo; rano namazati z mazilom; zdravilo je pripravljeno kot mazilo; hladilno mazilo / mazilo za kožo, lase; mazilo zoper garje
2. star. podkupnina: brez protekcije ali debelega mazila ne boš prišel dalje
♦ farm. ihtiolovo mazilo; kozm. belilno mazilo s katerim se beli koža
SSKJ²
méčica -e ž (ẹ́)
mehki spodnji del uhlja: predreti mečice; vlekel ga je za obe mečici; na mečicah je imela pripete uhane / ušesna mečica
// navadno s prilastkom mehek del česa, navadno dela telesa: na mečici dlani je bila porezana koža; mečica prsta blazinica
SSKJ²
medvédina in medvedína -e ž (ẹ̑; í)
1. medvedja koža: odeti se z veliko medvedino
2. medvedje meso: razpadajoča medvedina
SSKJ²
méh -a m, mn. mehôvi in méhi (ẹ̑)
1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak: v kovačnici se je pokvaril meh; vajenec goni meh / kovaški meh
// priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja nekaterim glasbilom potrebni zrak: popraviti meh pri orglah; meh dude, harmonike
2. šalj. harmonika: harmonikar je vzel svoj meh in zaigral / nehaj že nategovati, raztegovati, vleči meh, mehove
3. star. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha; duda2: godec je pihal na meh
4. po dolgem neprerezana odrta živalska koža: žival je previdno odrl, da bi lahko prodal njen meh
// posoda iz take kože za shranjevanje ali prenašanje tekočine, zrnja: nesti kozji, ovčji meh; trebušast meh vina, žita; sesedel se je kot prazen meh / kot psovka ti meh vinski, že spet razgrajaš
5. pog., v zvezi varnostni meh napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna, zračna blazina:
● nizko razparal mu bom meh trebuh; na meh dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana; ekspr. na meh te bom odrl napravil, povzročil ti bom kaj zelo neprijetnega; vpije, kot bi ga drli na meh zelo močno, glasno; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; sope kot kovaški meh zelo, glasno
♦ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; čeb. kadilnik na meh; fot. meh raztegljivi del fotografskega aparata med nosilcem objektiva in ohišjem aparata; kamera na meh; glasb. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti
SSKJ²
mekínast -a -o prid. (í)
med. ki ima zelo drobne delčke poroženele povrhnjice: mekinasta koža
SSKJ²
meríno -- v prid. rabi (ȋ)
nanašajoč se na ovce z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz Španije: merino koža, volna / gojiti merino ovce
SSKJ²
mézdra -e ž (ẹ̑)
vet. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami; podusnjica: koža ima veliko mezdre; odstraniti mezdro
// teh. ta plast in drugi odpadki kože za izdelavo kleja: vonj po mezdri
SSKJ²
mláhati -am tudi mlaháti -ám nedov. (á; á ȃ)
knjiž. mahedrati, mahati: koža mu mlaha; prašiček mlaha z uhlji
SSKJ²
môten -tna -o prid. (ó)
1. ki vsebuje drobne, lebdeče delce: motna tekočina, voda; motno vino / motna reka
// ki ima nizko stopnjo prozornosti: steklo je motno / skozi motna okna je prihajalo malo svetlobe
2. ki je brez močnega sijaja, leska: motna luč, svetloba / bolnikove oči so bile motne; pren. moten pogled
♦ tekst. motno vlakno
3. nav. ekspr. ki mu ni mogoče natančno določiti oblike, pomena, vsebine: motni obrisi hiš; motne dalje / motna misel, slutnja; motna prispodoba življenja; motne razmere / moten smehljaj
    môtno stil. motnó prisl.:
    motno se spominjati dogodka; motno brušen kozarec / piše se narazen ali skupaj: motno zelena ali motnozelena gladina jezera; motno bela koža; motno rdeča svetloba
SSKJ²
mozólj -a m (ọ̑)
vnetje lojnice in njene okolice: odpravljati, stiskati mozolje; mozolji na obrazu; koža brez mozoljev
SSKJ²
mréna1 -e ž (ẹ́)
1. strjena plast, navadno na površini tekočin, redkejših snovi: na mleku se je naredila mrena; pod nogami so hrstale ledene mrene; mrena na barvi; zdelo se mu je, kot bi imel mreno pred očmi; gledal je kakor skozi mreno
// kar je temu podobno: pobočje je pokrivala meglena mrena / mrena dežja; pren. na oči mu je legla mrena utrujenosti
2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mrena okrog mišic / od napora mu je počila mrena v trebuhu je dobil kilo
3. posamičen prozoren oblak v velikih višinah, meteor. cirus: opazovati mrene na nebu
4. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom: opazovati mrene na nebu
● ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je
♦ anat. možganska mrena možganska ovojnica; pljučna mrena ki obdaja pljuča; rebrna mrena ki obdaja prsni koš od znotraj; trebušna mrena ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; mrena ob srcu; fot. mrena svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji; osen; med. črna mrena slepota zaradi obolenja mrežnice ali vidnega živca; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; zool. letalna mrena mrena ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; plavalna mrena plavalna koža
SSKJ²
nabrékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
postati po obsegu večji
a) zaradi vpijanja vlage: na dežju so deske nabreknile; glina v vodi nabrekne / seme je že nabreknilo
b) zaradi nabiranja, pritiska tekočine: mešički pod očmi so ji še bolj nabreknili; vime je že nabreknilo; od jeze, napora so mu žile močno nabreknile
// dobiti nabrekline: obolela koža je nabreknila / zaradi deževja je cesta na več mestih nabreknila
    nabréknjen -a -o:
    nabreknjeni brsti; od joka nabreknjene ustnice; 
prim. nabrekel
SSKJ²
nagrbánčiti -im dov. (á ȃ)
narediti gube, zlasti na koži: zamišljeno je nagrbančila čelo; v starosti se koža nagrbanči / zaradi suše so se kaktusi nagrbančili
    nagrbánčen -a -o:
    nagrbančen obraz; koža je bila nagrbančena kakor jabolko spomladi
SSKJ²
nagubánčiti -im dov. (á ȃ)
narediti gube, zlasti na koži: nagubančiti čelo; koža na vratu se mu je nagubančila
    nagubánčen -a -o:
    nagubančen obraz
SSKJ²
nagúbati -am dov. (ū)
narediti gube: skrbi so mu nagubale obraz / nagubati blago, zavese / pri sedenju se ji obleka naguba zmečka
    nagúban -a -o:
    nagubana koža; nagubano čelo; rada nosi nagubana krila
    ♦     geogr. nagubano gorovje gorovje, katerega oblika in višina sta odvisna od gubanja
SSKJ²
nalóga tudi náloga -e ž (ọ̑; á) navadno s prilastkom
1. kar mora kdo storiti, opravljati
a) glede na voljo, zahtevo koga: vestno je izpolnjeval vse naloge, ki so mu jih dajali, naložili, ekspr. zaupali; igralec je dobro opravil svojo nalogo; dobil je nalogo pojasniti položaj / za (domačo) nalogo jim je dala naučiti se pesem
b) glede na lastno voljo, željo: odločil se je, da prevzame, sprejme odgovorno nalogo; zastavil sem si zanimivo, težko nalogo / vznes. to je moja življenjska naloga
c) glede na poklic, položaj, mesto: izpolnjevati svoje delovne, službene naloge; seznanjati se z nalogami inšpektorja, tajnika / on ima v podjetju odgovorno, zahtevno nalogo / naloga borca je uničevanje nasprotnika
č) glede na določene okoliščine: naloga je bila zanj pretežka; publ. iz sklepov kongresa sledijo pomembne naloge; ni bil kos svoji nalogi; publ. sedanji položaj nam narekuje odgovorno nalogo
// kar mora kaj storiti, opravljati glede na svoj namen: razpravljati o nalogah gledališča, organizacije; šola ima izobraževalne in vzgojne naloge; koža opravlja različne naloge; naloga znanosti je iskanje, odkrivanje zakonitosti / naloge jezikovne kulture, gospodarske stabilizacije
● publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje
2. pisni izdelek, ki ga mora učenec napisati, narediti za pridobitev, dokaz določenega znanja: napisati, popravljati, redovati nalogo / aritmetična naloga; diplomska, magistrska, maturitetna naloga; matematična naloga
// šol. podatki in računski znaki, navodila, na osnovi katerih je treba izračunati, vstaviti, kar se zahteva: druga, tretja (matematična) naloga je težka; rešitve nalog so na koncu knjige / izračunati, rešiti nalogo / uporabna naloga besedilo s podatki o določeni stvarni situaciji, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva
♦ geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; igr. miselna, ugankarska naloga besedilo, slika, v zvezi s katero je treba z logičnim mišljenjem ugotoviti, odkriti, kar se zahteva; šol. domača naloga pisne obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; klavzurna naloga nadzorovani pisni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti; kontrolna naloga; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja
SSKJ²
namastíti -ím dov., namástil; namaščèn (ī í)
narediti kaj mastno: mastna koža namasti gladke površine
// namazati z mastjo, maščobo: namastiti pekač; vijake je pred privijanjem namastil z oljem; roke si namasti večkrat na dan
SSKJ²
nènapét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni napet: nenapeta struna / nenapeta koža na vratu
Število zadetkov: 243