Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
osípati, -sȋpam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.-Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).
Pleteršnik
oslǫ́vski, adj. Esels-; oslovska koža, glava; — eselhaft, Mur.
Celotno geslo Pohlin
ovčnina [ovčnína] samostalnik ženskega spola

ovčja koža

Pleteršnik
párdov, adj. des Panthers, Panther-, Jan.; pardova koža, das Pantherfell, Cig.
Celotno geslo Pohlin
pibrovina [píbrovina] (pibrovna) samostalnik ženskega spola

bobrova koža, krzno

Prekmurski
pòdlog -a m podlaga: Jelenov(a) koža se nüca za rokajice, hlače, za podlog v postelaj AI 1878, 16
Pleteršnik
podrẹ̑zica, f. "p. se naredi, kadar poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi", Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
pǫ́kati, pǫ̑kam, vb. impf. 1) bersten, Risse o. Sprünge bekommen; zemlja poka od suše; led je začel pokati; drevje poka od mraza; koža poka, die Haut wird rissig, schiefert sich; strune pokajo, die Saiten springen; popki pokajo, die Knospen brechen auf, Cig.; popovje poka, ogr.-Valj. (Rad); — srce mi poka, das Herz bricht mir; Trpi, če poka ti srce, Preš.; — anbrechen: zor poka, der Morgen bricht an, Cig., Erj. (Izb. sp.); — 2) knallen, krachen; detonieren, Cig. (T.); puške pokajo; drva pokajo, das Holz prasselt oder platzt, Cig.; — ein Knallen o. Krachen verursachen; s puško p., mit dem Gewehr schießen, Cig.; z bičem p., mit der Peitsche schnalzen o. knallen; s prsti p., mit den Fingern knacken; z rokami p., in die Hände klatschen; — prügeln, schlagen: p. koga, Cig., C.; štrene p. (mit dem Waschbleuel schlagen), Zora.
Prekmurski
póutni tudi pótni -a -o prid. poten, popoten: ár je poutni ſztroſek na vekivecsno zvelicsanye KMK 1780, 63; Zdrav bojdi poutni Krüh naſſega potüvanya KM 1783, 54; bio je Szilás nyegov poutni tiváris KM 1796, 128; Da nász z-ovim Nebeszkim poutnim ſztroſkom pokrejpis KM 1783, 59; vu baracskoj hali z-poutnim lisztom (paszus) zavarvani tudi prisao KOJ 1845, 60; Njegova koža se nüca za prevleko potni škrinjic AI 1878, 10
Celotno geslo Pohlin
praskati [prȃskati prȃskam] nedovršni glagol

praskati

PRIMERJAJ: prašniti

Prekmurski
prevléka -e ž prevleka: Njegova (jazbeca) koža se nüca za lovske turbe, za prevleko potni škrinjic AI 1878, 10
Celotno geslo Pohlin
ripsati [rȋpsati] nedovršni glagol

drsati, brusitinepopoln podatek

Pleteršnik
sȃm, sáma, adj. (pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.-Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.-Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.-C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.
Pleteršnik
sẹ́menski, adj. 1) Samen-; semenska koža, die Samenhaut, Cig. (T.); — als Samen dienend: semensko žito; semenski krompir, semenska repa, detelja; — aus Samen hervorgewachsen: semenski les, angeflogenes Holz, Cig.; semenska rast, Slom.-C.; — 2) seme ti semensko! du loser Bube! Jurč.
Pleteršnik
slúzən, -zna, adj. schleimig, Schleim-, Jan., Cig. (T.), C.; slȗzni cuker, der Schleimzucker, sluzno kisanje, die Schleimgährung, sluzna kislina, die Schleimsäure, Cig. (T.); sluzna koža, die Schleimhaut, Levst. (Nauk); — schlüpfrig, Vrt.
Pleteršnik
sȓnji, adj. Reh-; srnje meso, srnja koža; — srnjih oči dekletce, Zv.
Prekmurski
strán -a m
1. stran, del: naj te na lejvi sztrán ne vr'se Szin Bo'ſi KM 1783, 285; Ti pravicsni na moj sztrán sztôpijo TA 1848, 116; I on je bio vzádnyem ſztráni na zglávniki le'zécsi KŠ 1771, 114; Koža je na hrbti i na dvá strána pét centimetere debela AI 1878, 20; Ár nemajo ſztána, Znikaksega ſztrána BKM 1789, 333; kak ſze má vſzáksega réda lüdi ſztrána dr'zati KŠ 1771, 656; tô je te szkrágnyi právi sztrán AI 1875, kaz. br. 2
2. oseba, skupina ljudi glede na osebo, skupino z nasprotnim ciljem: tô je te szkrágnyi právi sztrán AI 1875, kaz. br. 2; Na orszácskom szpráviscsi zvün onoga sztrána, steri miniszterium podszlánya AI 1875, kaz. br. 2; sze szlisijo szkrágnyemi lévomi sztráni 42 AI 1875, kaz. br. 3; Ovi vszi on sztran vözadévsi, steri miniszterium podszlánya AI 1875, kaz. br. 3; Mogôcsno, ka od etiva sztrána tüdi sze goripisz na prê prilo'zi AI 1875, kaz. br. 2
Pleteršnik
súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Pohlin
škrbati [škŕbati škŕbam] nedovršni glagol

glodati, praskati, škrbati

PRIMERJAJ: škrtati

Prekmurski
škrìnjica -e ž
1. skrinjica: Njegova koža se nüca za prevleko potni škrinjic AI 1878, 10; pren. Eto más i miſzli Vuſzrczá skrinyiczi KŠ 1754, 247
2. majhna krsta: vetoj vöri ſze ti prav Scsé skrinyicza prineſzti KŠ 1754, 408; V-toj máloj skrinyiczi z-práhom poſztánenyé SŠ 1796, 77
Število zadetkov: 73