Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
burfljati -am nedov. kockati: kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede, quarta, burfla 3. ed., jei, pyè, klafa, inu marmra Prim. pri Kastelec-Vorencu burflati ‛astragalizare’; → burfelj.
Jezikovna
Izvor priimka »Vadnjal«

Zanima me, kdaj se je prvic pojavil priimek Vadnjal in kaksen je pomen priimka. Nekje sem zasledila, da je prvi zapis iz 17. stoletje v Petelinjem pri Pivki.

Celotno geslo Pohlin
kobrati [kọ́brati kọ̑bramnepopoln podatek] nedovršni glagol

igrati igro s kockami; kockati

SSKJ²
kócka1 -e ž (ọ̑)
1. geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov: narisati kocko; izračunaj prostornino kocke / marmornati podstavek v obliki kocke
2. predmet take ali podobne oblike: rezljal je kocke iz lesa; na cesti so veliki kupi granitnih kock za tlakovanje / otroka se najraje igrata s kockami / dati v čaj dve kocki sladkorja / mn. narezati kruh, slanino na kocke / mn. sladkor je v kockah, prahu / jušna kocka v obliki kocke embaliran koncentrat za pripravo juhe ali izboljšavo njenega okusa
// tak predmet s pikami na ploskvah, ki se uporablja pri igrah na srečo: vreči, zakotaliti kocko; igralci so napeto gledali v kotalečo se kocko / jetnika sta vrgla kocko za poslednjo cigareto sta žrebala s kocko; žrtev so določili s kocko z žrebanjem s kocko / pog. metati kocke kockati
● ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; (po)staviti ugled, prihodnost, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. njegova usoda je na kocki možna je najbolj neugodna rešitev, razplet
Pravopis
kócka -e ž (ọ̑) zakotaliti ~o; ~ sladkorja; geom. |telo|; knj. pog. metati ~e kockati; poud.: ~ je padla |Odločeno je|; (po)staviti vse na ~o |tvegati ob pomembni odločitvi|
Celotno geslo Frazemi
kócka Frazemi s sestavino kócka:
bíti na kócki, kócka je pádla, postáviti kàj na kócko, postáviti življênje na kócko, postávljati kàj na kócko, postávljati življênje na kócko
Celotno geslo Etimološki
kọ̑cka -e ž
SSKJ²
kóckanje -a s (ọ̑)
glagolnik od kockati: oblast je kockanje prepovedala; kockanje in popivanje / kockanje ceste bo v dveh dneh končano
Celotno geslo Frazemi
kóckanje Frazemi s sestavino kóckanje:
kóckanje z življênjem
SSKJ²
kóckati -am nedov. (ọ̑)
1. igrati igro (na srečo) s kockami: kocka z bogatim tujcem / ekspr. kockati na srečo / otroci so se vse popoldne kockali
// pog. igrati igro (na srečo) sploh: samo pije in kocka
2. tlakovati z (granitnimi) kockami: delavci kockajo še zadnji del cestišča
    kockajóč -a -e:
    slika prikazuje kockajoče vojake
    kóckan -a -o:
    cesta je skozi vas kockana; kockano cestišče
Pravopis
kóckati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kóckanje (ọ̑) |igrati igro na srečo|; kockati kaj ~ cestišče |tlakovati|
kóckati se -am se (ọ̑) Otroci se kockajo
Celotno geslo Sinonimni
kóckati -am nedov.
igrati igro (na srečo) s kockami
SINONIMI:
pog. metati kocke, zastar. vadljati
Celotno geslo Frazemi
kóckati Frazemi s sestavino kóckati:
kóckati z življênjem
Pleteršnik
kǫ̑ckati 1., -am, vb. impf. würfeln, Cig.
Pleteršnik
kǫ̑ckati 2., -am, vb. impf. = svinjko igrati, Ponikve-Erj. (Torb.).
Pravopis
metáti méčem nedov. mêči -íte, metáje; mêtal -ála, mêtat, -án -ána; metánje; (mêtat) (á ẹ́) koga/kaj ~ kamenje na kup, v koga; knj. pog.: ~ karte kvartati; ~ kocke kockati; poud.: ~ delavce iz službe |odpuščati jih|; Božjast ga ~e |Božjasten je; Ima napade božjasti|; To ga ~e iz tira |ga vznemirja, razburja|; poud. metati koga/kaj v kaj Nasprotovanje ga ~e v bes |spravlja|; publ. metati kaj na koga/kaj To ~e sum nanj |vzbuja sum v zvezi z njim|; metati komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; poud.: ~ komu kaj pod nos, v zobe |očitati komu kaj|; ~ komu polena pod noge |ovirati ga|; neknj. pog. ~ komu kaj naprej očitati; brezos. metati koga Na vozu nas je metalo sem in tja
metáti se méčem se (á ẹ́) Fanta sta se šla metat; poud. ~ ~ materi okoli vratu |objemati jo|; poud. metati se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|
Celotno geslo Vezljivostni G
tlakováti -újem nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj polagati tlak
Ceste v mestnem jedru še vedno /po starem/ tlakujejo (z granitnimi kockami).
SSKJ²
vadljáti -ám in vádljati -am nedov. (á ȃ; ȃ) zastar.
1. žrebati: vadljala sta, kdo bo plezal; vadljati za plen
// kockati: v pritličju vadljajo vojaki
2. staviti: če ne verjameš, pa vadljajva
Celotno geslo Frazemi
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami
Število zadetkov: 19