Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
botrovánec -nca m, člov. (á)
otrok v odnosu do botra, človeka, ki mu gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: V zahvalo botrovanec neznancu le tuintam napiše pismo, ki ga naslovi na mariborsko škofijsko Karitas, od koder potuje na pravi naslov E (↑)botrováti
SSKJ
dokóder in do kóder [dər] prisl. (ọ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje meje, do katere sega dejanje nadrednega stavka: zapelji, dokoder moreš
SSKJ
dóm -a m, mest. ed. dómu in dômu; mn. domóvi, v drugem pomenu tudi dómi; dv. dóma in domóva (ọ̑) 
  1. 1. prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja: bratova družina ima v mestu lep dom; urediti si dom; vse življenje je bil brez doma / koliko imaš do doma; vsako jutro gre zgodaj od doma, z doma; pozno je že bilo, ko sta se napotila proti domu; dostava mleka na dom na stanovanje
    // tu bo odslej tvoj dom tu boš prebival, živel
    ●     ekspr. rad se drži doma veliko časa preživi domá; ima dva doma, v svoji družini in pri starših z obema družinama je enako tesno povezan; knjižnica izposoja knjige na dom izposojevalci jih lahko vzamejo s seboj; vznes. zadnji dom grob
    // družinska skupnost, v kateri kdo živi: šola in dom morata pri vzgoji sodelovati; ni mu bilo veliko do doma in ga je zanemarjal; skrbeti za dom / dobiti pismo od doma od domačih, od svoje družine; spodili so ga z doma; toži se mu po domu po domačih ljudeh, domačem kraju
    // zaradi prezaposlenosti otrokom ni mogla nuditi pravega doma družinskega vzdušja, topline; ustvariti si želita dom lastno družino
  2. 2. navadno s prilastkom stavba, urejena za določen namen: društvo si je sezidalo dom / prireditev bo v prosvetnem domu; gasilski, zadružni, zdravstveni dom / podjetje ima svoj samski in počitniški dom; planinski, turistični dom
    // ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo: ves čas študija je stanoval v domu; upravnik doma / dijaški, invalidski, študentski, vajenski dom; kazensko-poboljševalni dom; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; dom onemoglih; dom za slepo mladino
  3. 3. knjiž. kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: ob cesti stoji velik dom; porušeni, požgani domovi / njive in travniki ležijo okrog doma
  4. 4. posestvo, domačija: prevzeti dom po očetu; poročil se je na dom; sin je ostal na domu
    // vznes. domovina: bojevati se za dom in rod
  5. 5. posvetovalno ali zakonodajno telo, ki zastopa določen sloj ali ima določeno funkcijo: seja obeh domov / spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta
    ♦     ekon. delo na domu pod vodstvom podjetja za trg organizirana proizvodnja v zasebnih stanovanjih; geogr. stegnjeni dom pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v isti smeri; dom v ključu pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; prim. zdoma
SNB
dopoldánecSSKJ -nca [dopou̯danəc] m, člov. (á) pog.
1. kdor je v službi dopoldne: Dopoldanec je pripravil vsebinski koncept časopisa, ga uskladil z uredniškim kolegijem in odgovornim urednikom
2. vlomilec, ki vdira v stanovanja dopoldne, ko ljudi ni doma: V torek dopoldne se je dopoldanec lotil stanovanja na Gosposki, od koder je ukradel video kamero, nekaj denarja in zlatnine E univerbizirano iz dopoldánski uslúžbenec, vlomílec
SSKJ
etápa -e ž (ȃ) 
  1. 1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: s tem obiskom se je začela nova etapa v razvijanju medsebojnih odnosov; Darwinov nauk pomeni novo etapo v razvoju biološke znanosti; današnja, sedanja etapa družbenega razvoja; posamezne etape narodnega prebujenja / etape študija; prodam hišo, ki je zgrajena do druge etape stopnje; delati po etapah postopoma
    // knjiž. to je bila pomembna etapa v pesnikovem življenju čas, doba
    // predmet, ki je rezultat tega nastajanja, razvoja: zgrajena je prva etapa proge
  2. 2. šport. določen zaključen del, odsek tekmovalne poti: ta etapa je dolga šestdeset kilometrov / zmagovalec prve etape kolesarske dirke; sešteti čase posameznih etap
  3. 3. nekdaj področje za fronto, od koder se vojne enote oskrbujejo z vsemi za življenje in boj potrebnimi sredstvi: ranjence so spravili v etapo; komanda v etapi
    ♦     voj. del vojne operacije, ki po času, prostoru in vsebini predstavlja zaključeno celoto
SSKJ
fókus -a m (ọ̑) 
  1. 1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče: fokus leče
    ♦     gled. razširiti, zožiti fokus snop svetlobe iz reflektorja; psih. fokus zavesti česar se človek v kakem trenutku jasno zaveda
  2. 2. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: fokus parabole
  3. 3. med. mesto v telesu, od koder se more bolezen širiti; žarišče
SSKJ
fŕček -čka m (ȓ) ekspr. koder, zlasti tak, ki visi na čelo: naredila si je frčke
SNB
géostacionárni -a -o [geostacijonarni] prid. (ẹ̑-ȃ)
ki je v zvezi z navidezno stalno točko nad Zemljinim površjem: Po sedanjih izračunih bo asteroid letel celo bliže od številnih komunikacijskih satelitov v geostacionarni orbiti okoli Zemlje E ← agl. geostationary iz (↑)geo... + (↑)stacionáren
    géostacionárni satelít -ega -a m (ẹ̑-ȃ, ȋ)
    umetni satelit na navidezno stalni točki nad Zemljinim površjem, ki se premika v orbiti nad ekvatorjem z enako hitrostjo in v isti smeri kot Zemlja: Satelitski oddajnik posreduje signal na enega od devetih geostacionarnih satelitov, od koder se prenaša na zemeljsko postajo
SSKJ
hipocénter tudi hipocênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa: globina hipocentra
SSKJ
ísker -kra -o prid. (í) 
  1. 1. ki se živahno, lahkotno premika: iskri konji; njegov vranec je isker kakor vrag
    // knjiž. hiter, uren, živahen: isker tek; z iskrim gibom glave je vrgla s čela koder las / prijetno, iskro dekle
  2. 2. nav. ekspr. ki se iskri, sveti: isker sneg / pogledal ji je v svetle, iskre oči
  3. 3. knjiž. bister, prodoren: isker duh, razum; iskre misli
    ískro prisl.: iskro dirjati; iskro ga je pogledala
SSKJ
kóder -dra m (ọ́) 
  1. 1. zvit, zavit šop las ali dolge dlake: kodri ji silijo na čelo; gosti črni kodri / ekspr. razčesavati kodre (kodraste) lase; pren., ekspr. koder cigaretnega dima
  2. 2. manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako: čistokrvni koder
SSKJ
kóder [dər] prisl. (ọ̑) navadno s členkom izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: potika se po travnikih, gozdovih, koder že
SSKJ
kóder [dər] vez. (ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder je divjal vihar, je drevje polomljeno / zapelji, do koder moreš dokoder; odšel je v kraj, od koder ni vrnitve odkoder
// za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder hodi, ga spremljajo otroci
// zastar. za izražanje kraja, na katerem se dejanje dogaja; kjer: potoval je v London, koder živijo njegovi sorodniki
SSKJ
kóderkóli in kóder kóli [dər] prisl. (ọ̑-ọ̑) izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: klati se po polju, gozdu, koderkoli
SSKJ
kóderkóli in kóder kóli [dər] vez. (ọ̑-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: pes ga je spremljal, koderkoli je hodil
SSKJ
kódrc -a m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od koder: črni kodrci
SSKJ
kódrček -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od koder: izpod rute so ji silili temni kodrčki / delati si kodrčke
SSKJ
kúšter -tra m (ú) ekspr. koder: imela je lepe črne kuštre / čelo so mu pokrivali kuštri
SSKJ
odkóder in od kóder [dər] prisl. (ọ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje meje, od katere poteka dejanje odvisnega stavka: povzpel se je na vrh gore, odkoder je lep razgled / ljubi Belo krajino, odkoder je doma / minister je obiskal Pariz, odkoder bo nadaljeval pot v Ameriko od tam (pa) bo
SSKJ
perón -a m (ọ̑) prostor na železniški postaji, od koder je mogoč dostop do vlakov: peron je bil poln ljudi; iti na peron; postaja ima več peronov / čakali so na tretjem peronu
Število zadetkov: 30